Tin Vodopivec razkril, kako je danes z njegovim ljubezenskim življenjem
Film ga je skoraj spravil v bankrot, zdravje mu je ponagajalo, nato pa je prišla novica, ob kateri je zajokal. Tin Vodopivec odkrito o letu, ki ga je močno spremenilo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na Panču je Tin Vodopivec povezoval prvi večer in predstavljal komike, se tudi malo šalil iz njih, kot se za dobrega MC-ja ali po slovensko povezovalca večera spodobi. Med vsakim nastopajočim je izvedel tudi več krajših vložkov, s katerimi je navdušil zveste gledalce festivala Panč, ki je letos praznoval 19 let. Tin je v nastop vključil teme iz zasebnega življenja, tudi obisk terapije in kaj se je tam naučil, predvsem pa, kaj je ugotovil o samskem življenju, ki ga živi zadnje čase.
Na terapijo bi moral vsak
Tin o terapiji pravi čisto resno: »Na terapijo bi moral vsak. Sem zagovornik, oboževalec terapije. Če bi bil bogat, bi vsem plačal terapijo. Vsak bi se moral iti malo pogovorit, pogledat v svojo vrečo, kaj vse se skriva notri. Po 20 letih ustvarjanja komedije se človek znajde pred vprašanjem, kam pa zdaj. Kaj me bo vleklo naslednjih 20 let? Sam sem zase ugotovil, da je bilo to preteklo obdobje čas, ko sem iskal pozornost. Glejte me, opazite me, tukaj sem! Tako med občinstvom kot pri medijih sem iskal potrditev, no, pa tudi pri ženskem spolu.
Kaj pa zdaj? Potreboval sem nove vzvode za motivacijo, za ustvarjanje. V zadnjem času se predvsem sprašujem, kaj lahko še dam svetu. Zdi se mi, da moram biti iskren in zvest samemu sebi, moja pot je, da delam stand up, da morda ustvarim še kak film, napišem kakšno knjigo, da sem to, kar sem, da delam to, kar bi jaz rad gledal, da se ne trudim biti všečen za vsako ceno.«
Tin in njegova partnerica Urška Majdič sta se lotila ogromnega podviga: snemanja filma brez sredstev slovenskega filmskega centra. »Film mi je pobral ogromno živcev, a vsaka šola nekaj stane,« se nasmehne Tin. »To sem poskusil vzeti kot izkušnjo, iz katere sem se veliko naučil. Od začetka snemanja pa vse do konca, do distribucije filma, sem dobil veliko lekcij o tem, kako delati stvari, predvsem pa kako ne delati stvari.
A po končanem snemanju sem imel kar nekaj zdravstvenih težav, zelo visok pritisk, bil sem na robu bankrota, saj smo krepko presegli proračun filma, in skoraj čez noč je bilo treba zapolniti ta primanjkljaj. Zato sem nekaj časa delal kot nor, nastopal sem na porokah, promoviral cigarete, čeprav sem proti kajenju. Več mesecev sem živel na robu infarkta, povrhu vsega sem še nezdravo jedel, se tolažil s hrano. Film je bil na koncu razmeroma uspešen, a vseh stroškov nismo uspeli povrniti s prodajo kino vstopnic. Pred kratkim pa sem izvedel, da je film odkupila platforma HBO, in ob tej novici sem kar malo zajokal,« se zasmeje Tin.
Življenje se je za Tina v zadnjem času počasi umirilo, a vseeno: »V zadnjem letu sem bil v nekakšni mini depresiji, v iskanju smisla, kako naprej, kako pritegniti novo občinstvo, a zdaj prihajam k sebi in se veselim tega, kar prihaja jeseni. Želim si snemati nov film, v teh dneh končujem pisanje scenarija, dogovarjam se glede financiranja, iščem igralce, občutek imam, da bi to res moral biti tak pravi 'ex jugo hit'. Seveda vedno razmišljam tudi o novih šalah za stand up šov … Tretja stvar pa naj ostane skrivnost. Za zdaj samo tli, a prižgali smo ogenj.«
Do konca življenja bo hodil na Škotsko
Tina smo ujeli, ko se je ravno vrnil iz Edinburga. Kaj je počel tam? »Na Škotskem, v Edinburgu, vsako leto poteka največji festival uprizoritvene umetnosti na svetu, Fringe. Odločil sem se, da bom šel tja, če se bo dalo, prav vsako leto, do konca življenja. Festival namreč traja ves avgust, na tisoče predstav se odvija po vsem mestu, vsak dan. Gledališče, skeči, improvizacija, klovni, stand up, muzikali, ulični teater, vse mogoče. Ko sem tam, imam občutek, kot da se priklopim in napolnim s kreativnostjo, spoznavam nove trende, predvsem pa dobim občutek razsežnosti našega dela in kaj vse je mogoče. In mogoče je prav vse. V Sloveniji te zna kdaj malo dušiti zaradi naše majhnosti, ki nas včasih omejuje. Ko stopiš malo ven, pa se ti odprejo nova obzorja.«
Kaj je Tinu dala terapija? »Človek, ki se ukvarja s komedijo, mora imeti kar nekaj težav, sicer se s tem ne bi ukvarjal,« se glasno zasmeje. »Zakaj bi sicer počel nekaj tako norega, kot je zabavanje popolnih neznancev? Stand up je forma, ki ti da instantno gratifikacijo, ljudje se smejijo, ti ploskajo, po koncu te trepljajo in ti govorijo, da si car, dajo ti pozornost in potrditev. A kmalu ugotoviš, da te to nikoli ne more napolniti, saj je to vreča brez dna. Potem so tukaj še slabi nastopi, pa kakšni negativni komentarji, včasih te moti že, če se samo en gledalec na predstavi ne smeji. Zato se zdaj trudim distancirati tako od negativnih kot pozitivnih občutkov, da nisem odvisen od tega, da sem bolj zenovski. Še posebno če si tak tip človeka in želiš, da te imajo ljudje radi, da jih zadovoljiš, da jih ne razočaraš. Zadnjič se je nekdo iz avta ustavil na prehodu za pešce in mi zavpil: 'Ej, komik, daj eno šalo!' Bil sem kar malo presenečen: 'Nisem vedel, da je to drive-in komedija, pripelješ mimo, vržeš kovanec in že začnem plesati,' sem mu zabrusil, pa ni bil preveč zadovoljen,« se posmeje Tin.
Kako si je Tin uredil zasebno življenje? »Sem ekskluzivno v zvezi sam s sabo. Uživam v tem.« Mu je tako v redu? »Malo se še učim, kako je samo sedeti v tišini, biti sam s sabo. Je kar težko. Čez poletje sem gledal serijo The Bear, ki govori o ljudeh, ki delajo v restavraciji v Chicagu, in ob vsaki epizodi sem jokal. Predvsem, ko je bilo kaj lepega. Zelo očiščevalno. A ne priporočam gledanja med letom, ker potem se cmeriš sredi letala in te drugi malo čudno gledajo,« še opiše svojo 'mokro izkušnjo' Tin.
E-novice · Estrada
