Pevec Sebastian motivacije ni videl v darilih
Šolske počitnice so se začele, mi pa smo preverili, kako so si konec šolskega leta zapomnili znani Slovenci. Kdo je bil priden, kdo odličen in kdo se je učil tudi poleti?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Šolski zvonec je ravnokar oznanil konec še enega šolskega leta, številni šolarji in dijaki pa so dočakali začetek dolgih poletnih počitnic. Zadnji dan šole pa je tudi čas, ko šolarji ponosno prinašajo domov spričevala, starši pa ocenjujejo, koliko truda, vztrajnosti in znanja se skriva za številkami in ocenami.
Medtem ko nekateri za odličen uspeh še danes pričakujejo posebno nagrado, so bili včasih dovolj že iskrena pohvala, sladoled ali družinski izlet. Znane obraze smo zato popeljali nazaj v šolske dni in preverili, kakšni učenci so bili sami, so jih starši za uspeh nagrajevali in kakšne nagrade so jih ob koncu šolskega leta najbolj razveselile.
Sebastian
»Večinoma sem bil odličen. Za dobro spričevalo sem kdaj dobil kakšno čokolado, enkrat papigo, drugič zajca – oba sva si z bratom to res želela. Stari starši so nama kdaj dali tudi kak dinar ali tolar. Sicer pa darila niso bila glavna motivacija. Veliko bolj me je gnalo to, da sem sam sebi dokazal, da znam in zmorem, ter da sem izpolnil pričakovanja, za katera se mi je zdelo, da jih imajo drugi do mene.«
Alenka Godec
»Moje povprečje je bila štirica oziroma prav dober uspeh. Ob tem je zanimivo, da sem bila v prvem razredu dobra in sem imela celo dve dvojki, v osmem pa sem bila odlična. Starši dobrega uspeha v šoli niso pogojevali z ničimer, pa tudi nagrad mi niso obljubljali, če bi bil moj uspeh odličen. Tako da je bil v osmem razredu odličen uspeh povsem moja odločitev. So pa seveda bili uspeha veseli, pa tudi tega, da jih pravzaprav moja šola nikdar ni kaj posebno obremenjevala.«
Matjaž Kumelj
»Od malega sem rad hodil v šolo, bil družaben in priden, tudi uspeh sem imel vsako leto čisto dober, da so bili zadovoljni tudi starši. Kakšnih posebnih nagrad za šolski uspeh se ne spomnim, mogoče kakšen sladoled ali pa sem lahko bil zato kakšno uro dlje zunaj s prijatelji. Spomnim pa se, da smo se v 8. razredu vsi učenci v razredu potrudil za dobre ocene, da smo lahko šli na končni izlet v Gardaland.«
Lea Sirk
»V šoli sem bila zelo pridna, za moje pojme še preveč. Res pa je, da za uspeh nisem nikoli dobila kakšne posebne nagrade. Mama tega ni poudarjala oziroma se tega vsaj ne spomnim. Morda so me peljali kdaj na sladoled, sicer pa je pri naši generaciji veljalo bolj: 'Pridna bodi, pa je.' Me je pa mama vse leto opozarjala: 'Če ne boš delala šole, kot je treba, ne boš šla na trening.' Velikokrat sem se snov preprosto naučila na pamet in dobila petico, pa ni bilo nujno, da sem bila ne vem kako pametna.«
Andrej P. Škraba
»V šolskih časih so se moje ocene gibale med vsemi možnimi. Bil sem velik upornik in sem se učil samo tiste predmete, ki so me res zanimali. Preostalo sem izdelal po liniji najmanjšega odpora. Starši me za uspehe niso posebno nagrajevali, so mi pa v šoli puščali veliko svobode in se niso pretirano vtikali v moje izobraževanje.«
Simon Rosc
»V šoli sem bil učenec s prav dobrim uspehom, vedno sem se trudil po svojih najboljših močeh. Za učni uspeh nisem dobival posebnih nagrad, saj sta starša poudarjala, da se učim predvsem zase in za svoje znanje, ne zaradi daril ali priznanj, tako da tudi nekih obljubljenih daril za dobre ocene nisem imel. Mislim, da mi je takšen pogled ostal še danes, da je največja nagrada tisti občutek, da si nekaj usvojil in se naučil.«
Rok Možič
»Pri usklajevanju šole in treningov sem imel kar srečo, saj sem obiskoval športni razred. Red in disciplina sta pomembna, sicer pa nisem imel večjih težav in mi je šlo kar dobro od rok, na koncu leta je bil moj uspeh vedno odličen. Posebnih nagrad za šolske uspehe nisem imel, saj sem bil vzgajan v duhu, da je šola zelo pomembna, ker nikoli ne veš, kaj se ti v športu zgodi, zato moraš imeti vedno pripravljen tudi rezervni načrt.«