Pomanjkanje magnezija se lahko pokaže s temi osmimi znaki
Magnezij sodeluje pri delovanju mišic, živčevja, srca in presnove, vendar njegovega pomanjkanja pogosto ne prepoznamo pravočasno.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Magnezij je eden ključnih mineralov v telesu. Sodeluje pri nastajanju energije, delovanju mišic in živčevja, uravnavanju srčnega ritma ter ohranjanju zdravih kosti. Kljub temu ga številni s prehrano ne zaužijejo dovolj.
Pomanjkanje je lahko dolgo neopazno, saj telo vzdržuje stabilno raven magnezija v krvi tako, da ga črpa iz kosti in drugih tkiv. Prvi znaki so zato pogosto neznačilni in jih hitro pripišemo stresu, utrujenosti ali pomanjkanju spanja.
1. Mišični krči in trzanje
Krči v mečih, trzanje mišic, tresenje in boleči spazmi so med pogostejšimi opozorilnimi znaki. Težave so lahko izrazitejše po telesni dejavnosti ali ponoči.
Magnezij sodeluje pri krčenju in sproščanju mišic, vendar krči niso vedno posledica njegovega pomanjkanja. Povzročijo jih lahko tudi dehidracija, pomanjkanje kalija ali preobremenitev mišic.
2. Dolgotrajna utrujenost
Če izčrpanost traja dlje časa in se ne izboljša niti po počitku, je smiselno poiskati vzrok. Magnezij sodeluje pri pretvarjanju hrane v energijo, zato lahko njegovo pomanjkanje povzroči slabšo telesno zmogljivost in občutek splošne izčrpanosti.
3. Mišična šibkost
Pojavi se lahko tudi občutek težkih ali manj odzivnih mišic. Pomanjkanje magnezija lahko vpliva na raven kalija v mišičnih celicah in s tem na njihovo normalno delovanje.
Če se šibkost pojavi nenadoma ali se hitro slabša, je potreben zdravniški pregled.
4. Nemir in spremembe razpoloženja
Magnezij vpliva na delovanje živčnega sistema in uravnavanje živčnih prenašalcev. Ob pomanjkanju se lahko pojavijo večja razdražljivost, notranji nemir, tesnoba in spremembe razpoloženja.
To ne pomeni, da je vsaka tesnoba posledica pomanjkanja magnezija, lahko pa ta težave dodatno okrepi.
5. Težave s spanjem
Magnezij pomaga pri sproščanju živčevja in uravnavanju melatonina. Če ga je premalo, se lahko težje umirimo, ponoči pogosteje prebujamo ali se zjutraj zbudimo neprespani. Vzroki za nespečnost so sicer številni, zato magnezij ni vedno glavni krivec.
6. Glavoboli in migrene
Nizke ravni magnezija povezujejo tudi s pogostejšimi glavoboli in migrenskimi napadi. Mineral vpliva na prekrvitev ter vzdražljivost živčnih celic.
Če so glavoboli novi, močni ali se pogosto ponavljajo, je potreben posvet z zdravnikom.
7. Preskakovanje srca
Izrazitejše pomanjkanje magnezija lahko vpliva na srčni ritem. Pojavijo se lahko občutek razbijanja, preskakovanja ali nepravilnega bitja srca.
Ob bolečini v prsih, težkem dihanju, omedlevici ali dolgotrajnem razbijanju srca je potrebna hitra zdravniška pomoč.
8. Povišan tlak in šibkejše kosti
Dolgotrajno prenizek vnos magnezija lahko prispeva k povišanemu krvnemu tlaku. Pomemben je tudi za presnovo kalcija in vitamina D, zato lahko njegovo kronično pomanjkanje vpliva na gostoto kosti.
Kdo je bolj ogrožen?
Večje tveganje imajo ljudje z boleznimi prebavil, dolgotrajno drisko, sladkorno boleznijo tipa 2 in tisti, ki čezmerno uživajo alkohol. Povečane potrebe imajo lahko tudi športniki, nosečnice in starejši.
Najprej poskrbite za prehrano
Odrasle ženske potrebujejo približno od 310 do 320 miligramov magnezija na dan, moški pa od 400 do 420 miligramov.
Dobri viri so bučna semena, mandlji, indijski oreščki, stročnice, špinača, polnozrnata žita, avokado in temna čokolada.
Kdaj poseči po dopolnilih?
Če prehrana ne zadostuje ali je absorpcija oslabljena, lahko pomaga prehransko dopolnilo. Magnezijev citrat se dobro absorbira, vendar lahko deluje odvajalno, magnezijev glicinat pa je običajno prijaznejši do prebavil.
Preveliki odmerki lahko povzročijo drisko, slabost in trebušne krče. Pri težavah z ledvicami je pred jemanjem nujen posvet z zdravnikom.
Posamezen simptom še ne pomeni, da vam magnezija zagotovo primanjkuje. Če težave trajajo ali se stopnjujejo, je najbolje poiskati njihov pravi vzrok.
