· Zdravje

Zadnja desetletja jo poznamo kot neizmerno bojevnico za boljše duševno zdravje in za boljše zdravje v družbi nasploh. Prim. Nuša Konec – Juričič, dr. med., in specialistka javnega zdravja. Zaposlena je v celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vsa ta leta je gonilna sila celjske enote, s svojim znanjem in strokovnostjo je velik zgled svojim mlajšim kolegom, hkrati je vir motivacije za ljudi, ki jim pomaga s svojim delom. Izjemen pečat je pustila predvsem na področju osveščanja o duševnem zdravju in ne motimo se, če zatrdimo, da nosi največ zaslug za to, da je danes na Celjskem manj samomorov in več virov pomoči ljudem v duševnih stiskah. V bistvu s svojim delom rešuje življenja. 10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja, zato pogovor začneva s podatkom mednarodne raziskave za celotno evropsko regijo, ki kaže, da je bilo leta 2019 v Sloveniji od 12 do 13 odstotkov oseb, ki imajo vsaj eno diagnosticirano duševno ali vedenjsko motnjo, v celotni Evropi pa je ta odstotek znašal 15 odstotkov. Torej ti podatki za Slovenijo niso tako slabi, a še vedno bi bili lahko še boljši, dodaja sogovornica. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

· Zdravje

Kdaj se po navadi lotite ščetkanja zob – neposredno po tem, ko se zbudite, torej še pred zajtrkom, ali šele po prvem obroku?

· Zdravje

Ekipa, ki so jo sestavljali predstavniki šentjurskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije, tamkajšnje gasilske zveze in civilne zaščite, je osvojila tretje mesto na jubilejnem XXX. državnem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 15 najboljših ekip iz cele Slovenije, je bilo minulo soboto v Radovljici.  

· Zdravje

Društvo Sonček Ptuj letos obeležuje 35 let delovanja, varstveno-delovni center pa deset manj. Oba jubileja sta za člane, uporabnike in zaposlene izjemno pomembna. »Tu je naše življenje lepše,« je svoja čustva ob slavnosti, ki so jo pripravili v počastitev jubilejev, strnila ena izmed uporabnic.

· Prehrana

Imate radi mandarine? Če vam nevšečnosti povzroča slaba prebava, si jih le privoščite, saj vam lahko pomagajo odpraviti zaprtje.

· Zdravje

Iz Zdravstvenega doma Celje so sporočili, da je nova ambulanta družinske medicine, ki jo vodi Martina Medved Fijavž, že v petek zapolnila vsa razpoložljiva mesta za bolnike. Zdravnica je začela z vpisovanjem bolnikov 1. oktobra, ko je delo izbrane zdravnice prenehala opravljati Katarina Skubec Moćić, vendar so mesta že polno zasedena. SŠol, foto: arhiv NT/Sherpa

· Bolezni

Bolečine, ki jih povzroča artritis, lahko omilimo z ljudski pripravkom, na katerega je prisegal tudi Alfred Vogel.

· Domača lekarna

Pri težavah z razdraženim želodcem je pogosto zelo težko ugotoviti natančen razlog. Vedno pa gre za povezanost s psihičnimi obremenitvami, še posebej stresom. Temu se sicer ne moremo vedno izogniti, zato se razdraženemu želodcu zelo pogosto pridružijo še bolečine v želodcu, slabost, zgaga in pomanjkanje apetita. Na srečo poznamo nekaj domačih zdravil, ki pomirijo želodec.

· Prehrana

Obstaja na tisoče različnih receptov za pripravo zeljne juhe, izvirni recept, ki naj bi si ga izmislili zdravniki, pa je domnevno star že več kot 40 let.

· Zdravje

Danes obeležujemo svetovni dan cerebralne paralize. V zvezi Sonček opozarjajo, da cerebralna paraliza ni bolezen, ampak stanje, ki ni ozdravljivo.

Vsako leto zaradi srčno-žilnih bolezni, ki so posledica ateroskleroze, nenadna smrt doleti okoli štiri tisoč Slovencev.

· Zdravje

Slovenski družinski zdravniki so preobremenjeni. To je v veliki meri posledica znižanja normativov leta 2019. Od takrat jih večina zdravnikov presega, za kar prejemajo dodatno plačilo. Leta 2019 je namreč tedanji minister za zdravje Aleš Šabeder zaradi groženj ugodil zahtevam in znižal normative za opredeljene bolnike, torej najvišje število pacientov, ki jih lahko obravnavajo. Splošni zdravniki in pediatri lahko od takrat odklanjajo nove paciente, ko dosežejo normativ 1.895 glavarinskih količnikov, kar je okrog 1.500 pacientov.

· Gibanje

Da joga ni le telovadba, temveč iskanje ravnovesja med telesom, duhom in dihanjem, poudarja Šentjurčanka Zdenka Vrečko. Z njo se je srečala pred približno 25 leti in od tedaj raziskuje njene prednosti ter blagodejne učinke. Z upokojitvijo jo je pred sedmimi leti začela poučevati tudi v šentjurski ljudski univerzi, kjer še danes dvakrat tedensko vodi jogo za upokojence. »Najprej je bilo vpisanih malo ljudi, vendar so bili vsi, ki so prišli, navdušeni. Lani nas je bilo že več kot 25, zato sem morala narediti dve skupini,« nasmejano pove Vrečkova, ki k jogi vabi vse, ki se želijo razgibati, posvetiti sebi in tudi družiti. Vadbo joge so v mali dvorani šentjurskega kulturnega doma namreč ponovno začeli ravno v tem tednu.