V nedeljo, 1. 12. 2019, bo v Črnomlju gostoval Komorni pevski zbor Šutna iz Kamnika pod vodstvom zborovodkinje Mateje Kališnik.

S svojim petjem bodo sodelovali pri večerni maši ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Petra v Črnomlju, po maši pa bodo izvedli krajši koncert pesmi Josipa Šterbenca.

 KPZ Šutna že 22 let sooblikuje kulturno podobo Kamnika. Radi se povezujejo z društvi v svojem kraju in širom po Sloveniji. Nastopajo z različnimi domačimi kot tudi tujimi skladbami, s priredbami ljudskih, sakralnih in drugih pesmi. Odlikujejo jih usklajeni pevski glasovi in temperamentnost zbora kot celote. Zbor je v obdobju dveh desetletij vodilo več zborovodij, zadnja leta pa je umetniško vodenje prevzela energična zborovodkinja Mateja Kališnik.

Na tokratnem krajšem koncertu se bodo predstavili s pesmimi Josipa Šterbenca.

Josip Šterbenc se je rodil 11. novembra 1912 v  Snečjem Vrhu pri Črnomlju kot četrti otrok Mar­je­te Nik in Jožefa Šterbenca. V Črnom­lju je obiskoval osnovno šolo, kjer je njegovo glasbeno nadarjenost prvi odkril  črnomaljski dekan g. Pavlin Bitnar, ki mu je omogočil, da se je v šol. l. 1928/29 vpisal na Orglarsko šolo Cecilijinega društva v Ljubljani in l. 1930 na Srednjo šolo držav­nega konservatorija v Ljubljani. Poleg tega se je pri Karlu Jeraju učil violino na šoli Glasbene Matice v Ljubljani.

Po uspešno opravljeni diplomi na konservatoriju se je l. 1933 vrnil v Črnomelj, kjer je sprejel služ­bo organista in zborovodje mešanega pevskega zbora v župnijski cerkvi. L. 1935 je bil ime­novan za škofijskega nadzornika organistov v semiški dekaniji in po odloku Ministrstva prosvete postavljen za honorarnega učitelja petja na državni meščanski šoli v Črnomlju. Tu je ustanovil mladinski pevski zbor in na šoli učil vse do l. 1943.

V tem obdobju so nastale vse njegove skladbe.

Po kapitulaciji Italije je na poti  proti Reki padel v nemško ujetništvo in bil iz Trsta odpeljan v Nemčijo. Tam je bil nameščen v taborišče Osnabrück, kjer je s srbskimi častniki ustanovil moški pevski zbor. Jeseni 1944 so taborišče pomotoma bombar­dirali zavezniki. Konec druge svetovne vojne je dočakal v Bremnu, nato dve leti ostal v mestecu Vörde. Ko je ugotovil, da se ne bo mogel vrniti v domovino, je odpotoval v Avstralijo, najprej v Sydney, potem pa se je dokončno ustalil v mestu Adelaide.

V prostem času je aktivno delal v tamkajšnji Slovenski skupnosti, kjer je vodil različne pevske zbore. Z mladinskim zborom je prekrižaril velik del Avstralije in z njim dosegel lepe uspehe. Vse do svoje smrti je bil organist v slovenski župnijski cerkvi.

Novo okolje in nove razmere skladatelju Šterbencu niso nudile navdiha za umetniško ustvarjanje, saj v tem obdobju ni nastala nobena nova skladba.

Umrl je v 80. letu starosti 8. avgusta 1992 v Adelaidi, kjer je tudi pokopan.

Leta 2006 je na OI JSKD Črnomelj izšla obsežna notna zbirka njegovih skladb.