Imate drva tik ob fasadi? Pred zimo jih raje prestavite
Drva ob fasadi lahko ovirajo sušenje stene, zadržujejo vlago in privabljajo žuželke. Preverite, kako jih pravilno zložiti in zaščititi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Skladovnica drv tik ob hiši se zdi priročna rešitev, vendar lahko ovira sušenje fasade, zadržuje vlago in privablja žuželke. Posledice pogosto niso vidne takoj, zato težavo opazimo šele po več sezonah.
Jeseni se marsikje ob hišah pojavijo visoke skladovnice drv. Pod napuščem so zaščitene pred neposrednim dežjem, blizu vhoda in vedno pri roki. Toda če so polena naslonjena neposredno na fasado, lahko takšno shranjevanje škodi tako hiši kot kurivu. Težave navadno ne nastanejo čez noč. Najprej se za drvmi zadržuje vlaga, nato se lahko na fasadi pojavijo temnejši madeži, odstopanje premaza ali zelenkaste obloge. Pri občutljivejših konstrukcijah in daljši izpostavljenosti se lahko posledice pokažejo tudi na notranji strani zunanjega zidu.
Fasada se za drvmi počasneje suši
Zunanji zid je vse leto izpostavljen dežju, megli, kondenzu in temperaturnim spremembam. Ko je fasada prosta, jo zrak in sonce po padavinah postopoma osušita. Tesno zložena drva ta proces ovirajo. Med poleni in steno skoraj ni pretoka zraka, zato se navlažena površina suši počasneje. Poleg tega lahko polena, zlasti če še niso dovolj suha, dodatno oddajajo vlago v neposredno okolico. Najbolj izpostavljeni so senčni deli hiše, severne stene, podzidki in mesta, kjer meteorna voda že sicer zastaja ali škropi po fasadi. Skladovnica lahko prekrije tudi prve znake razpok, poškodovanega ometa ali zamakanja, zato jih opazimo šele, ko drva porabimo.
Madež na notranji steni še ne dokazuje vzroka
Če se na notranji strani stene pojavi plesen ali vlažen madež, ni mogoče samodejno sklepati, da so kriva drva. Vzrok so lahko tudi toplotni most, poškodovana hidroizolacija, zamakanje, počena cev ali nezadostno prezračevanje. Skladovnica ob fasadi pa lahko obstoječo težavo poslabša, ker preprečuje sušenje zunanje površine. Če madeži ostajajo tudi po odstranitvi drv, se širijo ali se omet lušči, je smiselno poiskati strokovnjaka za ugotavljanje izvora vlage.
Preberite tudi:
Tudi drva se ob zidu slabše sušijo
Za učinkovito zgorevanje potrebujejo drva dovolj časa, zaščito pred padavinami in predvsem dobro kroženje zraka. Slovenska priporočila določajo uporabo zračno suhega lesa z največ 20 odstotki vlage. Če so polena zložena pretesno, naslonjena na steno in z vseh strani ovita z neprepustno ponjavo, se vlaga težje odvaja. Drva lahko ostanejo vlažna, začnejo plesneti ali trohneti ter pri kurjenju oddajajo manj uporabne toplote. Vlažen les gori slabše, povzroča več dima in povečuje nastajanje oblog v dimniku. Pred kurjenjem lahko vlažnost preverite z merilnikom za les. Meritev opravite na sveže razcepljeni notranji površini polena, ne le na njegovi suhi zunanji strani.
Drv ne polagajte neposredno na tla
Težava ni samo stik s fasado. Spodnja vrsta polen hitro vleče vlago iz zemlje, mokrega tlaka ali površine, po kateri teče deževnica. Skladovnico zato dvignite na paleto, nosilce ali drugo stabilno podlago, ki omogoča zračenje tudi od spodaj. Poskrbite, da bo konstrukcija trdna in da se drva ne bodo prevrnila, zlasti če so v bližini otroci ali hišni ljubljenčki. Zgornjo stran zaščitite pred dežjem in snegom, bočne strani pa pustite odprte. Ponjava, spuščena vse do tal, lahko zadrži vlago in ustvari okolje, v katerem se drva sušijo bistveno počasneje.
Koliko naj bodo drva oddaljena od fasade?
Enotnega odmika, ki bi ustrezal vsaki stavbi in načinu zlaganja, ni. Pomembno je, da polena niso naslonjena na zaključni fasadni sloj in da med skladovnico ter steno ostane neprekinjen prostor za kroženje zraka, pregled fasade in odstranjevanje nečistoč. Če je prostora dovolj, je boljša rešitev samostojna, zračna in pokrita drvarnica, ločena od hiše. Tako lahko drva lažje pregledujete, fasada ostane dostopna, manjša pa je tudi možnost, da bi se žuželke iz skladovnice preselile v razpoke objekta. Drva lahko vsebujejo mravlje, hrošče in druge organizme, ki živijo v lesu. Zato večje zaloge ne sodijo v ogrevane notranje prostore. V hišo prinesite le količino, ki jo boste kmalu porabili.
Preverite steno, preden pride zima
Če so drva že zložena ob hiši, jih ni treba v celoti prestavljati brez pregleda. Najprej odmaknite del skladovnice in preverite, ali je fasada za njo suha, čista in brez sprememb. Pozorni bodite na potemnel omet, zelenkaste ali črne obloge, razpoke, mehčanje zaključnega sloja, odstopanje barve in izrazit vonj po vlagi. Preverite tudi tla pod skladovnico ter delovanje žlebov in odtokov v bližini. Če poškodb ni, drva zložite tako, da ne bodo v neposrednem stiku s hišo in bodo zračena z vseh strani. Majhen popravek jeseni lahko prepreči precej dražje saniranje fasade po nekaj mokrih zimah.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
