Ruski satelit se je nevarno približal evropskemu. Gre za vajo pred napadom?
Ruski satelit Cosmos 2612 se je satelitu ICEYE približal na okoli 500 metrov. Analitik omenja vajo za napad, strokovnjaki pa spremljajo še dva ruska satelita.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Več sto kilometrov nad Zemljo se je sredi oktobra odvil nenavaden dogodek. Ruski vojaški satelit Cosmos 2612 je po več tednih prilagajanja svoje orbite začel zmanjševati razdaljo do satelita finskega podjetja ICEYE. V nekaj dneh se mu je približal na manj kot kilometer, po nekaterih ocenah celo na nekaj sto metrov.
V vesolju, kjer sateliti potujejo z izjemnimi hitrostmi, takšna bližina ni običajna. Še posebej zato, ker ni šlo za naključno srečanje. Ruski satelit je svojo pot večkrat prilagodil, da bi dosegel skoraj enako orbito kot zahodno plovilo.
Po današnjem poročanju Reutersa ameriški vojaški analitik Greg Gillinger iz podjetja Integrity ISR ocenjuje, da bi lahko šlo za vajo pred morebitnim napadom.
»Videti je kot vaja za napad,« je povedal za Reuters in dodal, da tako agresivnega ruskega približevanja satelitu druge države še ni opazil.
Zakaj je Rusijo zanimal prav ta satelit?
Tarča približevanja je bil ICEYE-X36, komercialni satelit finskega podjetja ICEYE, registriran v ZDA. Podjetje upravlja mrežo radarskih satelitov, ki lahko opazujejo Zemljo tudi ponoči in skozi oblake.
Za razliko od običajnih fotografskih satelitov uporabljajo radar, zato lahko spremljajo premike vojaških vozil, ladij in spremembe na območju spopadov tudi takrat, ko je vidljivost slaba.
Prav zaradi teh zmogljivosti so pomembni za Ukrajino. ICEYE ukrajinski vojski že od leta 2022 zagotavlja satelitske posnetke, januarja letos pa je sodelovanje dodatno razširil. Podatki pomagajo pri spremljanju položajev ruskih sil in načrtovanju vojaških operacij.
Rusija je že večkrat opozorila, da bi lahko zahodni komercialni sateliti, ki pomagajo ukrajinski vojski, postali legitimne tarče povračilnih ukrepov.
Sateliti, ki so jih prvotno razvijali predvsem za civilno opazovanje Zemlje, tako postajajo vse pomembnejši del sodobnega vojskovanja.
Ruski satelit se je umaknil, zdaj spremljajo še dva
Rusija je aprila letos v vesolje poslala šest vojaških satelitov. Že maja so analitiki opazili, da jih je več začelo izvajati nenavadne manevre v bližini satelitskega omrežja ICEYE.
Cosmos 2612 se je konec septembra ponovno začel približevati zahodnemu satelitu. Po podatkih neodvisnih strokovnjakov za spremljanje vesoljskih objektov je razdaljo s približno 480 kilometrov v nekaj dneh zmanjšal na manj kot kilometer. V bližini je vztrajal več ur, nato pa se je oddaljil.
Po ocenah analitikov podjetja LeoLabs sta bili plovili na neki točki oddaljeni približno 500 metrov, vendar natančne najmanjše razdalje zaradi omejitev meritev ni mogoče zanesljivo določiti.
Incident se je končal brez znanih poškodb. Podjetje ICEYE je Reutersu zagotovilo, da je X36 še vedno delujoč satelit in da je njegova mreža zasnovana tako, da lahko prenese tudi morebitne motnje v delovanju posameznega plovila.
Toda pozornost strokovnjakov je zdaj usmerjena proti dvema drugima ruskima vojaškima satelitoma. Ta se približujeta orbitalni ravnini satelita ICEYE-X37.
Ameriško podjetje COMSPOC, ki spremlja gibanje objektov v vesolju, potrjuje, da njuna položaja postajata ugodnejša za morebitno približevanje. To pa še ne pomeni, da sta satelita že nevarno blizu X37 ali da je novo bližnje srečanje neizogibno.
Kaj bi se zgodilo ob napadu v vesolju?
Strokovnjaki opozarjajo, da za onesposobitev satelita ni nujno potrebna raketa, izstreljena z Zemlje. Plovilo, ki se lahko dovolj natančno približa drugemu satelitu, bi lahko teoretično motilo njegovo delovanje, poškodovalo občutljive dele ali povzročilo trčenje.
Gillinger meni, da je bil oktobrski manever posebej zaskrbljujoč zato, ker tako majhna razdalja ni potrebna za običajno opazovanje ali elektronsko motenje. Po njegovi oceni bi lahko Rusija preizkušala sposobnost fizičnega napada na drugo plovilo.
Toda vsi strokovnjaki niso enakega mnenja.
Poveljnik nemških vesoljskih sil, generalmajor Michael Traut, je za Reuters pojasnil, da lahko takšni manevri služijo različnim namenom, od pregledovanja in opazovanja drugih satelitov do motenja ali njihovega onesposabljanja.
Opozoril je, da same sposobnosti natančnega približevanja ni mogoče šteti za dokaz pripravljanja napada. Iz javno dostopnih podatkov o orbitah namreč ni mogoče ugotoviti dejanskega namena ruskih manevrov.
Rusko obrambno ministrstvo na Reutersovo prošnjo za komentar ni odgovorilo.
Morebitno fizično uničenje satelita bi imelo lahko tudi širše posledice. Ob trčenju lahko namreč nastanejo številni drobci, ki se z veliko hitrostjo premikajo po orbiti in ogrožajo druga plovila. Evropska vesoljska agencija že več let opozarja, da vesoljski odpadki predstavljajo vse resnejšo nevarnost za satelitsko infrastrukturo.
Vojna se vse bolj seli tudi v vesolje
Incident je pomemben tudi za evropsko varnost. Vojaške operacije so danes vse bolj odvisne od satelitskih posnetkov, navigacije, komunikacij in spremljanja premikov nasprotnikovih sil.
Zahodne države se zato ne ukvarjajo več samo z vprašanjem, kako svoje satelite poslati v vesolje, temveč tudi, kako jih tam zaščititi.
Nemčija že razvija zmogljivosti za pregledovanje drugih satelitov in proučuje tehnologije, ki bi lahko preprečile njihovo sovražno delovanje. Njene oborožene sile so podjetju ICEYE in nemškemu partnerju naročile razvoj satelitske mreže, namenjene predvsem nadzoru vzhodnega krila Nata.
Ameriška vojska je medtem potrdila, da je ruske manevre pozorno spremljala. Poveljnik ameriških vesoljskih sil Douglas Schiess je v sredo poudaril, da takšno ravnanje kaže, kako lahko države z dogajanjem v orbiti drugim sporočajo, kakšne zmogljivosti imajo.
Oktobrski incident torej ne dokazuje, da je Rusija že poskušala napasti evropski satelit. Potrjuje pa, da ima sposobnost izjemno natančnega približevanja vesoljskim plovilom, ki jih uporabljajo zahodne države.
Vprašanje za evropske vlade ni več zgolj, kaj bi se zgodilo ob napadu na satelit, ampak tudi, kako bi se nanj odzvale. V prostoru, kjer so meje med vojaškimi in civilnimi sistemi vse bolj zabrisane, lahko že en sam poškodovan satelit vpliva na precej več kot na njegovega neposrednega lastnika.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
