Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Kako zgraditi srednjeveški grad
Čas branja 3 min.

Zakaj arheologi v francoskih gozdovih gradijo trdnjavo iz 13. stoletja?


Tina Lucu
24. 9. 2026, 10.32
Posodobljeno
01. 10. 2026 · 10:32
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Sredi gozda gradijo srednjeveški grad in razkrivajo pozabljeno znanje iz preteklih stoletij. Zakaj?

guedelon, arheologi, grad, puisay
Profimedia
Delo v Guédelonu arheologom predvsem osvetljuje, kako so skupnosti in sistemi v srednjem veku delovali ali razpadali.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

V Franciji nastaja grad, pri katerem uporabljajo le orodja, materiale in tehnike iz 13. stoletja. Vsaka težava je priložnost za odkritje, pridobljeno znanje pa je pomagalo tudi pri obnovi pariške Notre-Dame.

Kako zgraditi mogočen kamniti grad brez električnih strojev, betona in sodobnih žerjavov?

V gozdu v burgundski pokrajini Puisaye približno 160 kilometrov jugovzhodno od Pariza odgovor iščejo že desetletja. Na gradbišču Guédelon okoli 40 poklicnih graditeljev in obrtnikov ustvarja srednjeveško utrdbo izključno s pripomočki in postopki, ki so jih poznali v 13. stoletju.

guedelon, arheologi, grad, puisay
Profimedia
Štirideset guédelonskih kamnosekov, drvarjev, pletarjev, slikarjev, kovačev in drugih obrtnikov črpa navdih iz najdišč ter besedil iz tistega časa.

Gre za enega najobsežnejših in najdlje trajajočih projektov eksperimentalne arheologije na svetu. Raziskovalci skupaj s kamnoseki, tesarji, kovači, slikarji in pletarji preverjajo, kako so ljudje nekoč gradili in živeli. »Zdaj lahko zaradi našega dela grad spregovori,« pravi kamnoseški mojster in dolgoletni vodja gradbišča Florian Renucci.

Okno, ki jih zaposluje že leta

Kako zahtevna je vrnitev v preteklost, kaže okno v grajskem stolpu s kapelo. Kamniti okvir so izdelali, nato pa se je zataknilo pri vprašanju, s čim ga zapolniti. Steklo je bilo v 13. stoletju izjemno drago, zato si ga izmišljeni nižji plemič, za katerega po zasnovi projekta gradijo grad, ne bi mogel zlahka privoščiti.

Najprej so poskusili s kozjo kožo, vendar se je pozimi zvijala, poleti pa pokala. V zgodovinskih zapisih so nato našli omembo lanenega platna, utrjenega s čebeljim voskom. Slikarka Valérie Lachény ga je okrasila z motivi, navdihnjenimi s srednjeveškimi vitraži, tesarji pa so izdelali lesene okvirje.

profimedia-0991157809.jpg
Profimedia
Pri vsem, kar počnejo na prizorišču, od mešanja apnene malte do tesanja lesenih tramov in pletenja košar, uporabljajo izključno orodja, tehnike in materiale iz 13. stoletja.

Toda tudi pritrditev blaga ni preprosta. Žebljički lahko razcepijo les, zato so pletarji predlagali šivanje z iglo iz kravjega roga. Ekipa je našla tudi zapis o premazu, po katerem naj bi se lanena okna svetila »kot kristal«. Recepta žal ni bilo zraven.

Preberite še

Preveč popolni kamni so bili napaka

Graditelji so morali opustiti tudi nekatere sodobne predstave o kakovostnem delu. Sprva so kamnite bloke obdelovali zelo natančno, tako kot so se naučili v šoli. Za posamezen kamen so porabili dva dni. Toda ali bi si srednjeveški naročnik lahko privoščil toliko dela in čakanja?

Renucci je odgovor našel na ohranjenem gradu Dourdan, katerega zidovi so sestavljeni iz nepravilnih, grobo obdelanih blokov. Ko so v Guédelonu spremenili način dela, so lahko v enem dnevu pripravili štiri kamne. »Glavni izziv pri gradnji Guédelona je pozabiti na 21. stoletje,« pravi.

Podobno so se učili pri vodnem mlinu, izdelanem po lesenih ostankih srednjeveškega mlina. Prva različica je škripala, mlinska kamna pa sta se komaj premikala. Šele napake in popravila so razkrili, kako mora naprava delovati. Če ne delamo napak, stroja ne moremo razumeti, je za Archeology magazin povedal mlinar Constantin Lemesle.

Srednji vek je bil pisan in glasen

Guédelon razbija tudi predstavo o temačnem in brezbarvnem srednjem veku. Lachény je iz lokalnih mineralov in rastlin pripravila najmanj 17 pigmentov. Grajske prostore krasijo zlate vitice, živahni cvetovi in drugi motivi, povzeti po ohranjenih srednjeveških poslikavah.

Pomembni so celo zvoki. Arheologinja zvočnih krajin Mylène Pardoën je posnela udarce v kamnolomu, delovanje mlina in zvoke kovačnice. Na podlagi gradiva iz Guédelona je ustvarila zvočno rekonstrukcijo gradbišča pariške katedrale Notre-Dame okoli leta 1170.

Znanje, ki je pomagalo Notre-Dame

Ko je znamenito katedralo leta 2019 opustošil požar, so guédelonski mojstri sodelovali pri obnovi njenega lesenega ostrešja. Iz lastnih izkušenj so vedeli, da je mogoče uporabiti manjše, mlajše in sveže posekane hraste, katerih les je bolj prožen. S seboj so prinesli tudi 60 srednjeveških sekir, izdelanih v grajski kovačnici.

Guédelon danes letno obišče okoli 300.000 ljudi, med njimi 60.000 šolarjev. Prodaja vstopnic, restavracija in trgovina s spominki financirajo nadaljnje delo. Načrtov ne manjka: ob gradu naj bi nastala še vas s cerkvijo. Končni cilj namreč ni le dokončana utrdba, temveč razumevanje sveta, ki jo je znal zgraditi.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

guedelon, arheologi, grad, puisay
Profimedia
V četrt stoletja od začetka gradnje v gozdnati burgundski pokrajini Puisaye je Guédelon postal eden najobsežnejših in najdlje trajajočih projektov eksperimentalne arheologije na svetu.

© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.