Ženska je vladala staremu Egiptu kot kraljica že pred 5000 leti
V dolgi in burni zgodovini starega Egipta so ženske večkrat prevzele oblast v takšni ali drugačni obliki. Med najbolj znanimi so Hačepsut, Nefertiti in Kleopatra – pravzaprav je bilo Kleopater kar sedem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če se po časovnici pomaknemo še dlje v preteklost, je za prvo egiptovsko kraljico oziroma faraonko dolgo veljala Sobekneferu, ki je vladala pred skoraj 4000 leti. Vsaj tako pravi uveljavljena kronologija. Toda prva ženska, ki je samostojno vladala Egiptu, je morda živela več kot tisočletje prej. Če nove ugotovitve držijo, bi lahko bila celo najzgodnejša znana ženska vladarica v zapisani zgodovini.
Ime ji je bilo Meretneit, kar pomeni »ljubljena od Neit«. Neit je bila staroegipčanska boginja vojne, lova in materinstva. Nova raziskava, objavljena v reviji Prague Egyptological Studies, je razkrila doslej spregledane dokaze o Meretneitinem vladarskem položaju ter podrobneje osvetlila njeno raznoliko politično vlogo, ki je lahko trajala več desetletij.
Kraljevsko ime, skrito pred očmi
Egiptologinja Sue Kelly s Karlove univerze v Pragi in digitalna arheologinja Crystal Miller z Univerze v Bukarešti sta uporabili posebno metodo digitalne obdelave posnetkov. Hieroglife sta izolirali, obrnili barve ter slike pretvorili v visokokontrastno vektorsko grafiko. Tako sta na starodavnih predmetih razkrili Meretneitino ime, zapisano v tako imenovanih serehih – posebnih pravokotnih okvirjih oziroma kraljevskih emblemih, ki so jih uporabljali za zapis imen egiptovskih vladarjev. Serehi so bili namreč povezani prav z egiptovskimi vladarji.
Meretneitino ime so raziskovalci prepoznali na 13 glinenih zamaških, s katerimi so nekoč zapirali lončene vrče in druge posode. Predmete so pred približno 80 leti odkrili v znameniti nekropoli Sakara, kjer so našli številne mumije in grobnice. Zanimivo pa je, da Meretneit sama tam ni bila pokopana. »Po našem mnenju rezultat Meretneit povezuje z glavnim znamenjem vladarjev tega obdobja,« je pojasnila Kelly. Po njeni razlagi to pomeni, da je bila Meretneit dejansko ženski kralj – ne zgolj kraljica kot žena moškega vladarja, ampak resnična ustreznica moškemu kralju – v času prve egipčanske dinastije. Raziskovalki menita, da je bila druga znana ženska vladarica starega Egipta, katere ime je bilo zapisano v kraljevskem serehu.
Je bila res prva egiptovska faraonka?
Vprašanje ostaja zapleteno in med strokovnjaki predmet razprav. Meretneitino ime se pojavlja na številnih predmetih in v grobnicah v obeh najpomembnejših kraljevskih nekropolah tistega časa, Abidosu in Sakari, vendar njen dejanski politični položaj že dolgo ni povsem jasen. V prid njeni izjemni pomembnosti govori več dokazov. Eden najmočnejših je njena kraljevska grobnica v Abidosu. Avtorici nove raziskave jo opisujeta kot nedvoumno grobnico vladarja.
V njej so arheologi našli več sto velikih vrčev za vino, grobni kompleks pa je obsegal tudi skoraj 50 dodatnih grobov in prostorov, v katerih so pokopavali služabnike in dvorjane. Meretneitino ime je bilo očitno vklesano tudi na monumentalno kamnito stelo, kakršne so bile namenjene vladarjem. Iz njene grobnice so našli dve takšni steli, vendar je bila druga preveč poškodovana, da bi lahko zanesljivo ugotovili, kaj je bilo zapisano na njej.
Na oblasti je bila morda tri desetletja
Meretneitina politična kariera bi lahko v različnih vlogah trajala najmanj 30 let. Raziskovalki domnevata, da je svojo pot na vrhu države začela kot sovladarica ob svojem domnevnem očetu Džerju, tretjem kralju prve egipčanske dinastije. Tudi njegovo ime se pojavlja na serehih z glinenih zamaškov. Ta ugotovitev nadgrajuje starejšo teorijo, po kateri naj bi bila Meretneit sprva prestolonaslednica oziroma določena za naslednico prestola.
Pozneje je morda postala regentka, ko je bil njen sin Den še otrok in zato premlad za samostojno vladanje. Posebej zanimiv je še vedno skrivnostni odtis pečata, ki so ga našli v Denovi grobnici. Na njem je morda zapisana kronologija vladarjev oziroma seznam prednikov, povezanih s posmrtnim kultom. Meretneitino ime je navedeno zadnje, ob njem pa naziv »kraljeva mati«.
Spoštovali so jo tudi po njeni smrti
Dokazi kažejo, da njen politični pomen ni bil pozabljen niti po koncu njenega življenja. »Egipčani so priznavali njen politični položaj, saj so jo navedli na grobnem pečatu poznejšega vladarja Semerheta,« je pojasnila Kelly. To bi lahko pomenilo, da so jo spoštovali in priznavali kot pomembno osebnost tudi po njeni vladavini. Druga besedila kažejo, da je imela oblast nad državno zakladnico in uradniki ter da je dejansko opravljala naloge vladarja, čeprav ni vedno uporabljala formalnega političnega naziva.
Prav njen spol in položaj v vladajoči družini sta ji morda omogočila nenavadno politično prilagodljivost. V različnih obdobjih je lahko prevzemala različne vladarske vloge glede na razmere na dvoru in potrebe države. »Menimo, da je imela Meretneit možnost vstopati v politično sfero in iz nje izstopati glede na potrebe političnega okolja,« je sklenila Kelly. V tem se je razlikovala od moških vladarjev, ki so ji sledili: ti so nasledili prestol, vladali do smrti in jih je nato pokopal njihov naslednik. Nova raziskava tako krepi možnost, da zgodovina egiptovskih faraonov potrebuje pomemben popravek. Meretneit morda ni bila zgolj vplivna kraljica, kraljeva mati ali začasna regentka, ampak prava vladarica Egipta pred približno 5000 leti – več kot tisočletje pred Sobekneferu in več kot dve tisočletji pred slovito Kleopatro.
Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Prague Egyptological Studies.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
