Pametni telefon, njiva, vrt ali balkon ter šest semen fižola
Fižol je ena najbolj razširjenih stročnic pri nas. O njegovi razširjenosti na slovenskih tleh je pisal že Valvasor v 17. stoletju, v desetletjih in desetletjih pridelave pa so se razvile številne avtohtone sorte fižola, na primer ribničan, topolovec, visoki jeruzalemski, ptujski maslenec, lišček, nežika … Kljub vse večjemu povpraševanju po tej stročnici pa pridelava ostaja predvsem v domeni vrtičkarjev, ljubiteljev fižola.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na slednje se je pred časom obrnil tudi Kmetijski inštitut Slovenije in jih povabil k sodelovanju in raziskovanju rasti, vzgoje in pridelave fižola v rastni sezoni 2025.
V poskusu t. i. občanskega raziskovanja v okviru projekta Increase sodelujejo ljubiteljski raziskovalci iz vse Evrope, tudi iz Slovenije, ki so v prvi vrsti ljubitelji fižola. »Sodeluje lahko vsak, ki ima pametni telefon, njivo, vrt, teraso ali balkon, pa seveda tudi potrebno navdušenje, da v rastni sezoni vzgoji šest različnih genskih virov navadnega fižola. Roka za prijavo sta dva: tisti, ki se prijavljajo prvič, se lahko registrirajo do 28. februarja 2025; tisti, ki pa so v poskusu že sodelovali v katerem iz preteklih krogov, pa se lahko prijavijo do 31. decembra letos, saj gre v tem primeru za izmenjavo semena med občanskimi raziskovalci samimi,« je pojasnila vodja projekta na Kmetijskem inštitutu Slovenije Barbara Pipan.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
