Golob komisarki: Če je Musk slabe volje, lahko Ukrajini izključi obrambo
Evropska komisarka Marta Kos je v DZ predstavila delovni program in širitveni sveženj, ki prinaša stroge varovalke ter odpravo dvostranskih blokad kandidatk.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evropska komisarka za širitev je na skupni seji odborov za evropske zadeve in zunanjo politiko poslancem predstavila delovni program komisije ter nova širitvena dokumenta.
Med gospodarskimi nalogami unije je izpostavila dokončanje prenove notranjega trga z uresničitvijo pobud iz načrta Ena Evropa, en trg. Opozorila je, da se podjetja še vedno soočajo z razdrobljenimi pravili, administrativnimi bremeni in ovirami pri čezmejnem poslovanju, pri čemer so ključni ukrepi namenjeni znižanju visokih stroškov energije ter zagotavljanju dostopa do kritičnih surovin.
Nadaljevanje poenostavljanja evropske zakonodaje prinaša tudi zmanjševanje nepotrebnih operativnih stroškov za gospodarstvo. Komisija je v tem mandatu predlagala že 12 svežnjev za razbremenitev podjetij, med katerimi je načrtovan posebni sveženj na področju cestnega prometa, kar je neposredno pomembno za Slovenijo zaradi njene vpetosti v evropske dobavne verige.
Na področju socialne odpornosti je Kos napovedala evropski dogovor o oskrbi, s katerim želi Bruselj odgovoriti na pospešeno staranje prebivalstva. Poseben poudarek v programu ima strategija za uveljavitev pravice ostati, namenjena zlasti prebivalcem na demografsko ranljivih, obmejnih in podeželskih območjih. Cilj ukrepa je zagotoviti pogoje, da si ljudje ustvarijo kakovostno življenje in delajo v domačem okolju ob dostopnosti do osnovnih storitev, stanovanj in izobraževanja.
Pojem varnosti po njenih besedah danes presega le vlaganje v oborožitev. Opozorila je na pomen zanesljive oskrbe s pitno vodo in hrano, zaščito pred hibridnimi napadi na infrastrukturo ter nujnost skupnega odzivanja na posledice podnebnih sprememb, kot so suše in poplave.
Od kapric milijarderja Muska so odvisne evropske satelitske komunikacije
V razpravi je evropski poslanec Matej Tonin opozoril na varnostno odvisnost unije in pozdravil napovedani instrument za strateške zmogljivosti, vključno z vzpostavitvijo evropske alternative satelitskemu sistemu Starlink. Kot je dejal, evropska obramba ne sme ostati talec odločitev posameznih tehnoloških mogotcev.
Poslanec Svobode Robert Golob se je strinjal z oceno o tveganju odvisnosti od posameznih bogatašev ter delovni program komisije na področju konkurenčnosti označil za premalo ambicioznega. "Elon Musk, če se slabo vstane tisti dan, lahko izključi ukrajinsko možnost obrambe," je kritiziral milijarderja in lastnika družbe SpaceX, ki upravlja s Starlinkom.
Usodo planeta ne smemo zaupati kapricam bogataša, ki ima možnost Evropi in Ukrajini izključiti satelitske komunikacije, je bil jasen Golob. Poudaril je, da brez tehnološke avtonomije na digitalnem in vesoljskem področju Evropa ne more zagotoviti svoje dolgoročne varnostne in gospodarske neodvisnosti.
Posledica širitve bo tudi zmanjšanje števila komisarjev, ta ne bo pripadal vsaki članici
Pri institucionalnih prilagoditvah na širitev je Kos predlagala pogostejšo uveljavitev kvalificirane večine pri vmesnih korakih pogajanj in na področju zunanje politike. Omenila je tudi možnost zmanjšanja števila komisarjev na dve tretjini držav članic. Za zajezitev političnih ovir komisija predvideva poseben protokol, s katerim bi se kandidatke same vnaprej zavezale, da dvostranskih vprašanj ne bodo zlorabljale za blokado pogajanj.
Za vstopajoče države predlog prinaša tudi stroge varovalke v obliki 15-letnega prehodnega obdobja z možnostjo odvzema glasovalnih pravic ali finančnih sredstev ob kršitvah pravnega reda. "Če bo država spoštovala pravni red evropske unije, teh varovalk sploh ne bodo čutili, če pa bi se zgodilo, da bi kršile, potem bodo te varovalke hitro ugriznile," je poudarila Kos.
Kljub vojnim razmeram Ukrajina napreduje brez popuščanja pri pogojih
V naboru desetih kandidatk je izpostavila Črno goro, ki bi lahko ob reformah in ureditvi dvostranskih vprašanj s Hrvaško pogajanja zaključila konec leta, pristopno pogodbo podpisala junija prihodnje leto ter postala 28. članica leta 2028. Kos je ocenila, da bi vstop Črne gore unijo na letni ravni stal 400 milijonov evrov oziroma približno en espresso na prebivalca.
Golob je tovrstno primerjavo zavrnil in opozoril, da strateškega vstopa Črne gore ter stabilizacije Zahodnega Balkana ne gre zreducirati na vprašanje cene kave, saj gre za neposreden varnostni interes celotne Evrope in Slovenije. Meni, da bo pristop Črne Gore v regiji sprožil povečan interes za pristop ostalih držav.
Skupino z najboljšim napredkom dopolnjujejo Albanija, ki bi pogajanja lahko zaključila do konca leta 2027, ter Moldavija z možnostjo zaprtja 25 poglavij prihodnje leto. Medtem Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija ter Kosovo stagnirajo, pri čemer Skopje za začetek pogajanj čaka nujna sprememba ustave.
##ARTICLE-1923021##
Glede Severne Makedonije sta Tonin in Golob predlagala, naj Bruselj spodbudi neposreden dialog med Skopjem in Sofijo za preseganje dvostranske blokade, po vzoru neposrednih pogovorov med Hrvaško in Črno goro.
Srbija po stopnji usklajenosti sicer sodi med pripravljene, a po besedah komisarke v zadnjem letu beleži nazadovanje. Gruzija in Turčija medtem ostajata kandidatki le še na papirju zaradi nazadovanja pri vladavini prava in človekovih pravicah, čeprav Turčija ostaja ključna strateška partnerica pri upravljanju migracij.
Posebno pozornost je Kos namenila Ukrajini, ki kljub vsakodnevnim napadom z raketami in droni izvaja reforme ter bi prihodnje leto lahko zaprla sedem pogajalskih poglavij. "V odnosu do Ukrajine v pogajalskem procesu ni nobenih odpustkov," je dejala Kos in dodala, da v unijo lahko vstopijo zgolj tiste države, ki bodo na članstvo popolnoma pripravljene.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
