M. Ž.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kadar sodišče namesto zaporne kazni določi delo v splošno korist, se kazen ne konča v sodni dvorani. Za njeno izvedbo poskrbi Uprava za probacijo, ki organizira, vodi in nadzoruje delo, posameznika pa napoti k izvajalcu sankcije.

»Namen alternativnih sankcij je socialna reintegracija storilcev in zmanjševanje ponavljanja kaznivih dejanj,« poudarja Jerca Matoš, vodja Probacijske enote Novo mesto. Ta pokriva 19 občin Dolenjske, Bele krajine in Posavja ter je ena od petih enot v Sloveniji.

Delo v splošno korist, ki je ena od devetih nalog probacije in med njimi tudi največja po obsegu, tako ni zgolj način, kako se človek izogne prestajanju zaporne kazni. »Posamezniku želimo pomagati, da opusti neustrezna vedenja in škodljive navade, pridobi delovne navade, socialne veščine in odgovornost, razvije manjkajoča znanja in si poveča možnosti za vključitev v družbo in tudi na trg dela,« pojasni Matoš.

Vse več probacijskih nalog

Obseg dela novomeške probacijske enote se vse od ustanovitve Urada za probacijo leta 2018 povečuje. Lani je bilo v enoti v obravnavi skupno 795 probacijskih nalog, kar 709 oziroma 89 odstotkov pa jih je bilo povezanih z opravljanjem dela v splošno korist. »Pri tem ne gre za toliko različnih ljudi, saj ima lahko posameznik hkrati več probacijskih nalog. Del nalog se tudi prenaša iz prejšnjih let,« doda.

Delo v splošno korist lahko oseba pridobi po Kazenskem zakoniku, Zakonu o prekrških in Zakonu o kazenskem postopku. Največji delež, 64 odstotkov vseh nalog, je lani v Probacijski enoti Novo mesto imelo delo v splošno korist po Zakonu o prekrških, pri katerem storilec globo oziroma nadomestni zapor nadomesti z delom, pri čemer deset evrov pomeni eno uro. »Tu je naša enota v primerjavi z drugimi po Sloveniji zelo specifična, saj je od teh 64 odstotkov prekrškovnih zadev približno 80 odstotkov povezanih z romsko populacijo,« poudari Matoš.

Preostale naloge so bile povezane s kaznivimi dejanji, med drugim z zaporno kaznijo, pogojnim odpustom in pogojno obsodbo. »Pri kaznivih dejanjih lahko sodišče določi, da se kazen zapora do dveh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, izvrši z delom v splošno korist. En dan zapora pomeni dve uri dela, delo pa je treba opraviti v največ treh letih od izvršljivosti sodbe,« razloži.

Od komunale do bolnišnice

Kje bo kdo opravljal delo, ni prepuščeno njegovi izbiri. Probacijska enota ga v izvajalsko organizacijo razporedi na podlagi razgovora, njegovih preteklih delovnih izkušenj, znanja, zdravstvenega stanja, razpoložljivosti izvajalcev in kraja bivanja, razen če ne želi delati v domačem kraju.

»Če ima posameznik posebna znanja, ga skušamo vključiti tam, kjer menimo, da bo to za družbo oziroma izvajalsko organizacijo najkoristnejše. Tako je denimo mizar v preteklosti obnovil lesena okna v Kartuziji Pleterje, oseba, ki je znala kitati in beliti, pa je letos pleskala prostore Centra za socialno delo Posavje,« opiše Matoš.

Oseba mora prej opraviti zdravniški pregled in usposabljanje iz varstva pri delu, izvajalska organizacija pa jo mora tudi prijaviti v zavarovanje. Če prejema denarno socialno pomoč, je upravičena tudi do povračila stroškov malice in prevoza.

Sicer so najpogostejša dela pri vzdrževanju javnih površin v okviru komunalnih podjetij ali občin, v pralnicah in kuhinjah domov starejših občanov in splošnih bolnišnic, pa tudi čiščenje in urejanje okolice župnij. Župniki so bili po besedah vodje novomeške enote pred leti eni redkih, ki so na delo sprejemali Rome.

Sicer pa se delo v splošno korist poleg že omenjenih lahko opravlja v šolah, vrtcih, različnih društvih, nevladnih organizacijah, centrih za socialno delo, socialnih podjetjih, zaposlitvenih centrih. Od letos sta lahko med izvajalci tudi vojska in policija.

Trenutno na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju 75 oseb delo opravlja v 49 organizacijah, vendar se število dnevno spreminja. »Nekateri delo končajo, drugi začnejo, vmes so tudi bolniške odsotnosti in primeri, ko mora posameznik v zapor,« pove Matoš in doda, da so med najpogostejšimi kršitvami, ki jih zaznavajo, neupravičena odsotnost z dela, nenapovedane odsotnosti, malomarno opravljanje dela, neupoštevanje navodil mentorja in podobno.

Največji izziv: kdo bo sprejel Rome?

Čeprav izvajalcev na prvi pogled ni malo, pa po besedah Jerce Matoš predvsem primanjkuje organizacij, ki bi bile pripravljene sprejeti tudi pripadnike romske skupnosti.

»Ne glede na to, da gre za brezplačno delovno silo in dobijo refundirane stroške, se za njihovo vključevanje preprosto ne odločajo. Poleg tega, da nimajo potrebnih veščin in navad, je razlog pogosto tudi v kadrovskih omejitvah. Organizacija mora namreč zagotoviti nekoga, ki bo delo usmerjal in nadzoroval, zato se nekatere vključevanju raje odpovejo.

Precej lažje je vključiti osebe, ki so sicer zaposlene, urejene, ki so prišle zaradi kaznivih dejanj, na primer poslovne goljufije, prepovedanega prehoda državne meje itd.«

Prav zato Matoš poudarja pomen komunalnih podjetij. Komunala Novo mesto pri programu sodeluje že vrsto let. Lani in letos so pripadniki romske skupnosti čistili črna odlagališča na Otočcu in v romskem naselju, podobnih problemov pa je tudi v drugih občinah še veliko.

Sodelujejo tudi z metliško komunalo in šentjernejskim EDŠ, dober primer pa letos prihaja iz Brežic, kjer se je komunala aktivneje vključila. Prek občine je zaposlila mentorja, ki dela skupaj z osebami na terenu, jih spodbuja in usmerja, kar se je za zdaj izkazalo za zelo uspešno.

Priložnost za nov začetek

Delo v splošno korist ima tudi precej praktičen namen. Nekateri ljudje nimajo delovnih navad, znanj ali izkušenj, poleg tega se pogosto spopadajo s socialnimi, psihosocialnimi ali zdravstvenimi težavami. Med probacijskimi uslužbenci so tako psihologi, pedagogi, socialni delavci, varstvoslovci. Ob izvrševanju sankcije se osebe učijo organizacije časa, prevzemanja odgovornosti in sodelovanja z drugimi.

»Napredek pa je odvisen predvsem od njihove motivacije in pripravljenosti na spremembo. V probaciji jih zato spodbujamo tudi k dokončanju osnovne šole, opravljanju vozniškega izpita, iskanju zaposlitve in k urejanju drugih življenjskih področij. Med pomembnimi cilji so tudi vzdrževanje abstinence, zdravljenje in podobno,« poudari Matoš.

Da lahko delo v splošno korist postane dejanski nov začetek, dokazujejo tudi nekateri konkretni primeri. Tako so v eni od izvajalskih organizacij osebo po opravljenih več sto ur dela zaposlili, nekateri po koncu sankcije pri izvajalcu ostanejo tudi kot prostovoljci.