UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dan reformacije in praznik vseh svetih oziroma uradno dan spomina na mrtve pa vmes še noč čarovnic. Vse skupaj bolj povezano, kot si mislimo. Vera, cerkev, smrt in čarovnice.

Dan, ko naj bi Martin Luter na vrata katedrale v Wittenbergu nabil svojih 95 tez, kar se menda sploh ni zgodilo, smo Slovenci vzeli za državni praznik, kar je precej pogumno dejanje. Pogumno zato, ker se protestantstvo na Slovenskem ni obdržalo.

Pisnih virov o razširjenosti protestantstva na Slovenskem in posebej na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju je zelo malo, saj je bila večina dokumentov tako kot skoraj vse knjige, ki so jih izdali protestanti, v času protireformacije in inkvizicije sežganih ali uničenih. Inkvizitorji so bili dovolj kruti in učinkoviti.

Valvasor o tem piše, da je bilo leta 1598 učiteljem in protestantskim pridigarjem ob izgubi života zapovedano, da se še isti dan, 30. oktobra, dokler sonce sije, odpravijo in odstranijo iz mesta Ljubljane in v treh dneh iz vseh dežel nj. svetlosti. Zažgane so bile protestantske knjige, porušene protestantske cerkve, uničena protestantska pokopališča, izgnani in razseljeni so bili tudi izobraženci in vsi, ki se niso hoteli ukloniti zahtevam po spremembi vere. Protestantizem se je ohranil le še med prekmurskimi Slovenci.

In marsikdo, ki se ni odrekel svojemu protestantskemu prepričanju, je takrat izgubil glavo. Tako kot vse tiste ženske, ki so znale brez molitve le z zelišči in mogoče s kakšnim urokom pozdraviti otroka ali prašiče, in so jih inkvizitorji obsodili za čarovnice in zažgali na grmadi ali obesili na hruško.

Pa vendar je slovenska država zgoraj omenjenemu dnevu dodelila oznako državni praznik, posvečen reformaciji, gibanju v 16. stoletju, ki je Slovencem prineslo prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem slovenski knjižni jezik.

Čeprav Martin Luter, takrat ko naj bi nabil svoje teze na cerkvena vrata, ni imel nič ne s Kranjci in ne s Slovenci, ki uradno to postanemo šele pozneje, ni imel nič. Razen tega, da so njegove teze sprožili gibanje, ki je Slovencem prineslo vse zgoraj navedeno, tudi prevod Biblije, s čimer smo začeli postajati narod.

V noči z zadnjega oktobra na prvi november se dan reformacije izteče v dan spomina na mrtve ali po starem v praznik vseh svetih, praznik, ki ga je Cerkev pred več kot 1.200 leti uvedla, ker je število svetnikov tako narastlo, da se ni bilo med mašo več mogoče spominjati vsakega posebej.

Tista cerkev, ki je nekoč pozneje sežigala čarovnice in pregnala protestante s slovenskih dežel. In to noč v Ameriki in predvsem trgovci tudi pri nas, praznujejo kot noč čarovnic. Z izrezanimi bučami in s svečami v njih, ki jih naslednji dan prižigamo v spomin na naše pokojne. Naključno? Mogoče. Ali pa tudi ne.