Arhiv DL; L. M.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila pravnomočne ugotovitve, da je Občina Šmarješke Toplice pri poslovanju s samostojnim podjetnikom Magrad, Marjan Anderlič, s. p., kršila zakonske omejitve poslovanja s tem, ko je med letoma 2021 in 2024 z njim sklenila 23 pogodb oziroma naročil za gradbena in druga dela v skupni vrednosti 444.552,18 evra. Marjan Anderlič je namreč družinski član Franca Anderliča, ki je bil v času sklepanja poslov podžupan občine.

Od cest do zimske službe

Posli so se nanašali na različna dela po občini, med drugim na urejanje in vzdrževanje makadamskih in gozdnih cest, ureditev vaškega trga v Šmarjeti, pokopališča v Slapih, odvodnjavanje meteornih voda v Žalovičah, ureditev poti v Klevevžu, postavitev avtobusnih postajališč, sanacijo plazu ter izvajanje zimske službe.

Med vrednejšimi so bila vsakoletna investicijska vzdrževalna dela na makadamskih cestah in javnih poteh. KPK je pri pregledu dokumentacije ugotovila, da je skupna vrednost vseh obravnavanih poslov presegla 444 tisoč evrov.

L. M.

Ali prepoved velja tudi za manjša naročila?

Jedro spora je bilo vprašanje, ali zakonska prepoved poslovanja velja tudi pri tako imenovanih evidenčnih naročilih, torej naročilih pod mejnimi vrednostmi, pri katerih ni treba izvesti formalnega postopka javnega naročanja. V času sklepanja obravnavanih poslov je bila meja za evidenčna naročila 40.000 evrov brez DDV za blago in storitev ter 80.000 evrov brez DDV za gradnje.

Občina je zatrjevala, da za nobenega od spornih poslov ni bila dolžna izvesti takšnega postopka in da zato določbe 35. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije zanjo niso veljale. Opozarjala je tudi, da je bilo takšno razumevanje predpisov v času sklepanja pogodb razširjeno tudi med drugimi občinami.

Tudi evidenčno naročilo je javno naročilo

KPK je to razlago zavrnila. Po njenem omejitev ni vezana na vrednost posameznega naročila, ampak na status naročnika. Če je organ javnega sektorja zavezan pravilom javnega naročanja, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj pri subjektu, v katerem je njegov funkcionar ali njegov družinski član poslovodno oziroma lastniško povezan na način, ki ga določa zakon.

Po razlagi KPK tako prepoved zajema tudi evidenčna naročila. Njen namen je preprečevanje nasprotja interesov in favoriziranja zasebnih interesov pri porabi javnega denarja.

Občina: Poslovali smo v dobri veri

Občina je med drugim poudarjala, da je pogodbe sklepala v dobri veri, da je pridobivala več ponudb in izbirala ekonomsko najugodnejšega izvajalca ter da je Magrad dela opravil strokovno in kakovostno. Po njenem občini zaradi poslov ni nastala škoda. KPK pa je presodila, da to za ugotovitev kršitve ni odločilno: bistveno je, ali je med občino in izvajalcem v času sklepanja poslov obstajala zakonska prepoved poslovanja.

Sodišče pritrdilo KPK

Občina se z ugotovitvami ni strinjala in je zoper odločitev KPK vložila tožbo na Upravno sodišče. To jo je 23. junija letos zavrnilo. Pri tem se je oprlo tudi na precedenčno odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 55/2024. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se omejitev iz 35. člena zakona nanaša tudi na javna naročila, ki ne dosegajo mejnih vrednosti za izvedbo formalnega postopka. Upravno sodišče je presodilo, da je na takšno pravno razlago vezano in da v primeru Šmarjeških Toplic ni okoliščin, ki bi upravičevale drugačno odločitev.

Sodišče je zavrnilo tudi argumente občine o dobri veri, gospodarni porabi denarja, izbiri najugodnejšega ponudnika in kakovostno opravljenih delih. Pri ugotovitvenem postopku KPK je bila namreč po presoji sodišča pomembna objektivna okoliščina: povezava funkcionarja z izvajalcem in dejstvo, da je do poslovanja kljub zakonski omejitvi prišlo.

Sodišče je hkrati poudarilo, da ugotovitveni postopek KPK ni kazenski oziroma prekrškovni postopek, objava ugotovitev pa ni kazen, temveč je namenjena transparentnosti in preprečevanju prihodnjih kršitev.

Kaj pa ničnost pogodb?

Zakon sicer določa, da so posli, sklenjeni v nasprotju z omejitvami iz 35. člena, nični. KPK sama o ničnosti posamezne pogodbe ne odloča, saj je to v pristojnosti sodišča. Tudi Upravno sodišče je posebej poudarilo, da KPK v izreku svojih ugotovitev ni odločila, da so konkretne pogodbe nične, ampak je navedla zakonsko posledico morebitne ničnosti.

Dva posla zastarala

KPK je preverjala tudi dva posla, ki ju je občina z istim podjetnikom sklenila leta 2020, vendar je ta del postopka ustavila, ker je od sklenitve minilo več kot pet let in jih po zakonu ni več mogla obravnavati.

Sodba Upravnega sodišča je dokončna, saj pritožba zoper njo ni dovoljena. Vsaka stran je morala kriti svoje stroške postopka.