Občinski odbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve VSO Brežice je v četrtek, 21. aprila 2016, v brežiški knjižnici gostil publicista Romana Leljaka, ki je predstavil svojo najnovejšo knjigo Špiclji Udbe. Predstavitve so se udeležili tudi člani predsedstva pokrajinskega združenja VSO Posavje: mag. Martina Prevejšek, Miran, Hočevar, Roman Zakšek in Matjaž Prevejšek.

Avtor je na začetku orisal zgodovinsko plat nastanka tajne politične policije, ki sega v obdobje med 2. svetovno vojno, ko je nastala VOS - varnostno obveščevalna služba, ki se je preimenovala v Ozna - oddelek za zaščito naroda in se po koncu 2. svetovne vojne preimenovala v tajno politično policijo UDBA. Njena glavna naloga je bila borba proti narodnemu sovražniku, ki so ga predstavljali vsi tisti, ki so zavračali komunistični sistem.

V nadaljevanju je opisal načine, po katerih so ljudje postali sodelavci Udbe: domoljubni vzgibi, materialne koristi v obliki službe, štipendije za družinske člane in sorodstvo, oprostitev zaporne kazni v zameno za sodelovanje. Knjiga Špiclji Udbe vsebuje 10.000 imen sodelavcev Udbe, katerih podpisane izjave o sodelovanju z Udbo je avtor našel v Arhivu RS. Po najdenih podatkih je UDBA nadzorovala vsa področja človekovega življenja, vse službe v javnem sektorju, občinah, bankah so bile dodeljene samo s pozitivno oceno Udbe, hkrati pa je UDBA podpirala in sodelovala v gospodarskem kriminalu.

Po najnovejšem najdenem dokumentu v Arhivu v Beogradu se je UDBA že leta 1987 pripravljala na razpad Jugoslavije in se načrtno vključila v demokratične procese. Ker ni bilo lustracije, s katero bi prepovedali javno delovanje vseh, ki so zasedali kakršne koli funkcije v komunističnem sistemu, so se ta omrežja »pretihotapila« v obdobje samostojne slovenske države. Udba je z uničenjem 90 % arhivskih dokumentov v času osamosvajanja skušala zakriti svoje zločinsko delovanje, zanimivo pa je, da se je uničevanje arhivskih dokumentov nadaljevalo še v samostojni Sloveniji, saj je od leta 1993, ko je obstajalo še 8000 arhivskih dokumentov do danes ostalo le še 100 dokumentov.

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve se zavedamo, da je raziskovanje in odstiranje naše polpretekle zgodovine bistveno za življenje in napredek slovenskega naroda v prihodnje, saj narod, ki ne pozna svoje resnične preteklosti, nima temeljev, na katerih bi gradil uspešno sedanjost in prihodnost naroda in države.