Novomeška bolnica: Varnost pomeni slišati pacienta. Vidi, česar sistem ne
Varnost pacientov ni le stvar pravil in protokolov. Nastaja v odnosu med pacientom, zdravstvenimi delavci in sistemom.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tudi zato so v Splošni bolnišnici Novo mesto ob svetovnem dnevu varnosti pacientov odprli prostor za pogovor, izmenjavo izkušenj in razmislek o tem, kaj je mogoče narediti še bolje.
Svetovni dan varnosti pacientov, ki ga je Zveza organizacij pacientov Slovenije letos obeležila že četrtič, je bil namenjen povezovanju pacientov, zdravstvenih ustanov, lokalnih skupnosti in drugih deležnikov.
Kaj vidi pacient, česar sistem ne vidi?
Letošnji poudarek Svetovne zdravstvene organizacije je bil na varni obravnavi ljudi z nenalezljivimi kroničnimi boleznimi – od preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni do zdravljenja, dolgotrajne oskrbe in vsakdanjega življenja.
Osrednje vprašanje včerajšnjega dogodka v novomeški bolnišnici je bilo zato zelo konkretno: »Kaj vidi pacient, česar sistem ne vidi – in kaj lahko že jutri naredimo drugače?«
Varnost je kultura
Dogodek so pripravili kot strokovno izobraževanje in hkrati kot prostor za odprt pogovor.
Direktorica SB Novo mesto doc. dr. Milena Kramar Zupan je poudarila, da so želeli ustvariti varno okolje, v katerem lahko zaposleni odkrito spregovorijo o izzivih, dilemah in idejah. V bolnišnico so povabili tudi goste iz tujine, da bi predstavili drugačne prakse.
»Varnost je kultura. Ne more biti predpisana samo s protokoli, pravili in seznami, ampak jo vsak dan živimo zaposleni,« je dejala Kramar Zupan. Pri tem je izpostavila tri ključne gradnike: sodelovanje, odprto komunikacijo in vključevanje pacientov. Pomembno vprašanje po njenem ni le, kdo je odgovoren za napako, temveč predvsem, kako preprečiti, da bi se ponovila.
Več pohval kot pritožb
Izpostavila je trud bolnišnice tako za odlično in kakovostno zdravstveno oskrbo kot da se pacienti pri njih počutijo varni, slišani, spoštovani in tudi vključeni.
»Smo zelo odprti za predloge, pohvale in pritožbe, vse odgovorno obravnavamo, hvala bogu pa imamo vedno več pohval kot pritožb.«
Pacient ni le uporabnik sistema
Vodja Službe za kakovost in varnost pacientov ter koordinatorka dogodka dr. Ljubinka Počrvina je opozorila, da zaposleni sistem poznajo od znotraj, pacient pa ga doživlja s povsem druge perspektive. Prav zato je njegovo izkušnjo treba razumeti kot pomemben vir za izboljševanje kakovosti in varnosti.
»Partnerstvo pomeni, da ne nosi vse odgovornosti samo zdravstveno osebje in tudi ne, da se mora pacient prilagoditi sistemu. Zdravstveni delavci prispevajo strokovno znanje, pacient pa poznavanje sebe, svojih potreb, vrednot in življenjskih okoliščin,« je poudarila.
Vključujejo paciente
V novomeški bolnišnici zato spremljajo in analizirajo pritožbe in pohvale, rezultate anket o izkušnji pacientov, prijavljene varnostne in skorajšnje dogodke ter druge kazalnike. Ugotovitve obravnava Komisija za kakovost in varnost pacientov, ki jih povezuje s konkretnimi ukrepi, odgovornimi osebami in roki.
Pomemben del tega je tudi sodelovanje s pacienti. V komisijo je kot občasna članica od letos vključena zastopnica pacientovih pravic, pri prenovi dializnega oddelka so sodelovali s predstavniki združenja ledvičnih bolnikov, izvajajo fokusne skupine s pacienti, svojci in zaposlenimi ter pripravljajo izobraževanja o komunikaciji in vključevanju pacientov.
Varnost nastaja v odnosih
Bolnišnica ima vzpostavljen sistem spremljanja kakovosti in varnosti ter več akreditacij in certifikatov, ki podpirajo sistematično spremljanje procesov, prepoznavanje tveganj in nenehne izboljšave.
A Počrvina poudarja, da varnosti ne ustvarjajo dokumenti sami: »Varnost se razvija skozi odnose in odprto komunikacijo.«
Problem starejših in kako do pediatra?
Na dogodku je spregovorila tudi zastopnica pacientovih pravic za območje OE NIJZ Novo mesto Marjeta Vesel Valentinčič, ki je izpostavila, da se približno 30 odstotkov pritožb nanaša na ustrezno, varno in kakovostno zdravstveno obravnavo, sledita pa sodelovanje in dostopnost zdravstvenih storitev. Slednje postaja vse večji problem.
Posebej je opozorila na težave otrok, ki na Dolenjskem težko pridejo do pediatra, pa tudi starejših ljudi iz odročnejših krajev, z roba Gorjancev in daleč v Beli krajini, ki sami ne zmorejo več obstoječega sistema komunikacije, in imajo težave z digitalnimi in telefonskimi sistemi naročanja.
»Ostajajo sami in nekaj časa je treba peljati še oba sistema.« Sicer pa je bilo njeno pomembno sporočilo: »Pacient vidi stvari, ki jih sistem včasih ne vidi.«
Pri nas malo uradnih pritožb
Po njenem mnenju pacienti in zdravstveni delavci ne smejo stati na nasprotnih bregovih in tako tudi ne vidi svoje vloge. »Cilj obeh je enak – iskati zdravje v zdravstvenem sistemu in brez sodelovanja ne gre.«
Ob tem je pohvalila novomeško okolje in izpostavila, da je položaj v novomeški bolnišnici v primerjavi z nekaterimi večjimi sistemi drugačen in po njenem mnenju zelo dober.
Na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini imamo podpovprečno malo število uradnih pravnih postopkov na področju pacientovih pravic, kar pove, »da so pacienti tudi potrpežljivi. Pri meni se sicer oglašajo, a malo je uradnih pritožb.«
Hkrati je opozorila, da zakonodaja in pravila sama po sebi ne morejo rešiti vseh težav, če jim ne sledijo ustrezna organizacija, komunikacija in prilagoditve sistema.
Varnost je odgovornost vse
Doc. dr. Tatjana Mlakar je poudarila, da varnost in kakovost nista le naloga zdravstvenih delavcev ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ampak tudi pacientov.
K varnosti prispevata odnos posameznika do lastnega zdravja in skrb za zdrav življenjski slog, pomembni pa so tudi preventivni programi. In teh ni malo.
»Pacient ni samo prejemnik zdravstvene storitve, ampak je partner,« je poudarila. Za varno obravnavo morajo biti zagotovljeni dobro organizirani procesi, jasna komunikacija, izmenjava informacij in okolje, v katerem je mogoče o tveganjih in napakah govoriti odprto ter se iz njih učiti.
Pacient ima tudi dolžnosti
Podobno je izpostavila Monika Ažman, državna svetnica za zdravje ter predstavnica zdravstvene in babiške stroke.
Varnost pacientov po njenem ni enkratna naloga, ampak stalen izziv. Predlagala je tudi razmislek o zakonu, ki bi poleg pacientovih pravic opredelil njihove dolžnosti.
Letošnji poudarek Svetovne zdravstvene organizacije je po njenih besedah pomemben prav zato, ker varnost razumemo kot proces skozi vse življenje. Pri kroničnih nenalezljivih boleznih je treba varno obravnavo zagotavljati od preprečevanja in zgodnjega odkrivanja do zdravljenja in dolgotrajne oskrbe. Pri tem pa odgovornost ni samo na posamezniku ali zdravstvenem delavcu, temveč tudi na sistemu, zakonodaji in odločevalcih.
Cilj ni iskati krivca
Anesteziolog in predstojnik urgentnega centra Novo mesto Bojan Kostić, ki je predstavil strateško usmeritev SB Novo mesto na področju kakovosti in varnosti, je poudaril pomen merjenja, analiziranja podatkov in ukrepanja.
Podatek, da je na ravni celotne bolnišnice na primer okužb po operacijah malo, še ne pomeni, da je vse brez odstopanj. Podrobnejša analiza lahko pokaže, da se težava pojavlja pri posameznem izvajalcu ali v določenem delu procesa.
»A cilj ni iskati krivca, ampak prepoznati sistemski problem in zmanjšati tveganje,« je poudaril.
Tudi skorajšnja napaka je opozorilo
Pomemben vir informacij so zato tudi pritožbe pacientov in prijave skorajšnjih varnostnih dogodkov.
Kot primer je navedel možnost zamenjave pacientov z enakim imenom in letom rojstva: večkratno preverjanje identitete lahko prepreči, da bi bil poseg opravljen pri napačnem pacientu. Tudi najboljši sistemi namreč niso imuni na napake.
Pri tem ostajajo izzivi digitalizacija, obremenjenost zaposlenih in včasih tudi nerazumevanje pomena zbiranja podatkov. Kostić pa poudarja, da mora postati prijavljanje odstopanj del kulture varnosti.
Tudi pogled iz tujine
Pomemben del dogodka sta predstavljala mednarodna gosta, dr. Maja Golf Papež, izredna profesorica marketinga na University of Sussex Business School, je v predavanju Kaj vidi pacient, česar sistem ne vidi? – od povratne informacije do partnerstva pri kakovosti in varnosti predstavila mednarodni pogled in pomen pacientove povratne informacije.
Kumbi Kariwo, vodja področja neenakosti v zdravstvu pri Birmingham Community Healthcare NHS Foundation Trust, pa je govoril o tem, kako se je mogoče iz varnostnih incidentov in skorajšnjih napak učiti ter na tej podlagi izboljševati obravnavo pacientov.
V programu so sodelovale tudi Tatjana Pavlin, specialistka pediatrije, in Anita Hribar, mag. vzgoje in menedžmenta v zdravstvu ter diplomirana medicinska sestra, v sklopu predstavitve strateške usmeritve SB Novo mesto. Primere dobre prakse sta predstavili Zdenka Kralj in dr. Ljubinka Počrvina.
Izboljšave so vedno mogoče
Varnost pacientov se tako izkaže kot zgodba treh ključnih partnerjev: pacienta, zdravstvenih delavcev in sistema.
Pacient lahko opozori na težavo, ki je znotraj sistema ne opazijo. Zdravstveni delavec prinaša strokovno znanje in izkušnje. Sistem pa mora zagotoviti pogoje, procese, podporo in kulturo, v kateri je mogoče tveganja pravočasno prepoznati in o njih govoriti.
Prav zato je pomembno, da se dialog ne konča z enim dogodkom. Pritožba mora biti lahko začetek izboljšave, skorajšnja napaka opozorilo, pacientova izkušnja pa podatek, ki ga je vredno vzeti resno.
Kot je bilo slišati v Novem mestu, varnost ni stanje, ki ga dosežemo in nato samo vzdržujemo. Je nenehen proces, ki zahteva sodelovanje, odprt dialog, poslušanje in pripravljenost priznati, da je mogoče stvari vedno narediti še bolje. In prav v tem je tudi bistvo svetovnega dneva varnosti pacientov.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
