OŠ Trebnje

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Mednarodne izmenjave mladim odpirajo vrata v nove kulture, jezike in načine življenja. A največja vrednost takšnih potovanj so pogosto ljudje, ki jih srečamo, prijateljstva, ki jih sklenemo, in izkušnje, ki jih prinesemo domov.

Deset učencev Osnovne šole Trebnje se je v okviru programa Erasmus+ odpravilo v portugalski Porto. Teden, ki so ga preživeli z vrstniki in družinami gostiteljicami, je bil poln raziskovanja, ustvarjanja, spoznavanja lokalnih običajev in nepozabnih skupnih trenutkov. Svoje doživetje so opisale spremljevalne učiteljice Petra Pristavnik, Barbara Primc in Valentina Vrhovec Plut:

Dogodivščina v Portu - teden, ki je povezal srca in ustvaril spomine za vedno

Včasih se na pot odpravimo z nekaj kovčki, polni pričakovanj in radovednosti, domov pa se vrnemo z nečim, česar ne moremo spraviti v nobeno prtljago – z nepozabnimi spomini, novimi prijateljstvi in občutki, ki ostanejo v srcu. Prav takšna je bila naša Erasmus+ dogodivščina v Portu na Portugalskem, kjer smo med 18. in 23. oktobrom 2026 deset učencev OŠ Trebnje in tri spremljevalne učiteljice (Valentina, Petra in Barbara) doživeli teden, ki nas je povezal na prav poseben način.

Po dolgem potovanju smo na letališču že nestrpno pričakovali prva srečanja. Tam so nas z nasmehi in odprtimi rokami pričakale družine gostiteljev ter vse tri učiteljice – Florbela, Alda in Etelvina. V večernih urah sta se nam pridružila še koordinatorja programa Martin in Lisbeth. Čeprav smo se nekateri prvič srečali, je bilo že od prvih trenutkov čutiti toplino, prijaznost in iskreno veselje ob našem prihodu.

V naslednjih dneh so nas portugalske učiteljice popeljale skozi skrbno pripravljen in raznolik program. Tudi družine gostiteljev so se izjemno potrudile. Popoldneve in večere so zapolnile z dodatnimi dogodivščinami, obiski zanimivih kotičkov Porta, s skupnimi obroki in predvsem z druženjem. Prav ti, na prvi pogled majhni trenutki, so se izkazali za največje bogastvo našega obiska. Ob skupnem smehu, pogovorih, spoznavanju navad in vsakdanjega življenja so se spletale pristne prijateljske vezi, ki so iz dneva v dan postajale močnejše.

Ponedeljek – med vinogradi, domačimi dobrotami in oljkami

Ponedeljkovo jutro se je začelo zelo zgodaj. Avtobus nas je odpeljal do kraja Alijó, kjer nas je čakal sprehod po slikoviti leseni poti Passadiços de Ribeira de S. Mamede de Ribatua. Narava, čudoviti razgledi in prijetno druženje so poskrbeli, da smo hitro pozabili na zgodnje vstajanje.

OŠ Trebnje

Sprehod smo zaključili v vinogradu, kjer so nam pripravili pravo kulinarično doživetje. Mize so se šibile pod domačimi dobrotami in značilnimi portugalskimi jedmi. Za marsikatero jed so poskrbele kar učiteljice in starši, ki so s svojo gostoljubnostjo znova pokazali, kako radi delijo delček svoje kulture z drugimi. Klobase in kostanj so spekli na odprtem ognju, kar je ustvarilo še posebej domače in prijetno vzdušje. Ko so bili želodčki polni, so se učenci preizkusili še v obiranju oljk. Dan pa smo zaključili s sprehodom skozi vinograd do razgledne točke. Bil je dan, ki je bil poln pristnih okusov, novih doživetij in tistega občutka povezanosti, ki ga ustvarijo skupni trenutki v naravi.

Torek – okusno, ustvarjalno in trajnostno

Torek je bil namenjen kulinaričnemu ustvarjanju in razmišljanju o tem, kako lahko tudi z majhnimi vsakodnevnimi odločitvami prispevamo k bolj trajnostnemu svetu. Učenci so se skupaj z vrstniki iz Portugalske preizkusili v pripravi jedi in spoznali, kako skrbno izkoristijo sadje, ki ostane od šolske malice. Nekatero sadje posušijo, jabolka pa spečejo. Poskusili smo različne okuse – pitajo, ananas in tudi fijolo, ki je bila za nas nekaj povsem novega.

Posebej zanimiva je bila priprava bučne marmelade, pri kateri so učenci aktivno sodelovali. Svoje kulinarične spretnosti so lahko odnesli tudi domov, saj so marmelado prejeli za spomin na skupno ustvarjanje.

Martin in Lisbeth sta pripravila še predavanje o trajnostni kuhinji in nam predstavila program CO₂-kalkulator, s katerim lahko izračunamo ogljični odtis posameznega obroka. Učenci so se preizkusili v iskanju načinov, kako jedem zmanjšati njihov ogljični odtis. Ob tem so spoznali, da ima uporaba živalskih proizvodov pomemben vpliv na okolje in da lahko z izbiro sestavin sprejemamo odgovornejše odločitve.

Sreda – od odgovornega ravnanja z viri do čarobnega mestnega utripa

Sreda je bila posvečena odgovornemu ravnanju z viri in preprečevanju zavržene hrane. Učenci so najprej prisluhnili predstavnici podjetja LIPOR, ki se ukvarja s predelavo odpadkov. Nato so skupaj s Cristino Ferreiro, ki posebno pozornost namenja ozaveščanju o problematiki zavržene hrane, zavihali rokave in pripravili kar štiri dobrote: čičerikin namaz, zelenjavno juho, sok iz citrusov ter kolač iz krušnih drobtin. Ob tem so dokazali, da lahko iz sestavin, ki bi jih marsikdo zavrgel, nastanejo okusne jedi.

Popoldne nas je čakal obisk mestnega središča Porta. Do tja smo se odpravili z metrojem, nato pa se prepustili živahnemu mestnemu utripu. Sprehodili smo se po znameniti tržnici Mercado do Bolhão, si ogledali največjo podzemno železniško postajo Bolhão, mestno hišo in čudovite stavbe, okrašene z značilnimi pisanimi portugalskimi ploščicami. Poseben čar je imel sprehod ob reki Douro, kjer smo lahko za trenutek obstali, uživali v razgledu in shranili še kakšen lep spomin v svoj fotografski album.

Učenci so prosti čas izkoristili za nakup spominkov. Za sladek zaključek mestnega raziskovanja pa smo se posladkali še z znamenito portugalsko sladico Pastel de Nata. Porto nas je s svojo lepoto, barvitostjo in živahnostjo znova očaral.

Četrtek – zgodbe, ujete v ribje konzerve … in še zadnji skupni trenutki

V četrtek smo obiskali tovarno Ramirez & Ca, najstarejšo še delujočo tovarno ribjih konzerv na svetu. Spoznali smo dolgo tradicijo konzerviranja rib in si ogledali proizvodnjo, kjer smo lahko od blizu spremljali, kako nastajajo izdelki, po katerih je Porto tako prepoznaven. Sardine so namreč postale eden od zaščitnih znakov mesta in jih najdemo skoraj na vsakem koraku – tudi na številnih spominkih.

Na poti proti šoli smo se peljali še ob obali Atlantskega oceana. Pogled na neskončno modrino je bil čudovit opomnik, kako hitro minevajo dnevi, polni novih doživetij.

Popoldne so učenci znova preživeli s svojimi gostitelji. Družine so se med seboj še bolj povezale, zato so se na skupne aktivnosti odpravile v večjih skupinah. Prav lepo je bilo opazovati, kako so se začetna zadržanost in negotovost spremenile v sproščenost, smeh in pristno prijateljstvo. Zdelo se je, kot da se poznajo že veliko dlje kot le nekaj dni.

Petek – glasba, objemi in slovo, ki je povedalo več kot tisoč besed

Petkovo dopoldne smo preživeli na matični šoli naših gostiteljev. Učenci so tako lahko vsaj za kratek čas začutili utrip njihovega vsakdanjega šolskega življenja. Pripravili so nam izjemno topel sprejem z glasbenim vložkom, za konec pa še pravi koncert, s katerim so nam polepšali zadnje skupno dopoldne.

Obiskali smo dve šoli: EBA – Escola Básica de Areosa, ki jo obiskujejo naši gostitelji, in EBA – Escola Básica Nicolau Nasoni, kjer je manj učencev, na voljo pa imajo tudi računalniško in gospodinjsko učilnico. Opazili smo, da je bila oprema v obeh šolah precej skromnejša od tiste, ki smo je vajeni pri nas, učenci pa so imeli med šolskimi urami kar 15-minutne odmore, zato je bilo tudi nekoliko več časa za sproščeno druženje.

Ob pogledu na ganjene učence ob slovesu smo se s portugalskimi kolegicami strinjale, da smo skupaj doživeli prav tisto, zaradi česar je projekt Erasmus+ tako dragocen. Ne gre le za obisk nove države, spoznavanje drugačnih šolskih sistemov, kulture, hrane in običajev. Gre predvsem za ljudi. Za prijateljstva, ki prestopajo jezikovne in državne meje. Za občutek, da si nekje daleč od doma sprejet, dobrodošel in del nečesa lepega.

Ko danes obujamo spomine na naš portugalski teden, se ne spomnimo le čudovitih krajev, okusne hrane, zanimivih ogledov in skrbno pripravljenih dejavnosti. Pred očmi imamo predvsem nasmejane obraze, skupne večere, spontane dogodivščine, iskrene pogovore, tople objeme in prijateljstva, ki so nastala povsem nepričakovano, a bodo ostala za vedno.

Iz srca smo hvaležni programu Erasmus+, OŠ Trebnje, portugalskim učiteljicam Florbeli, Aldi in Etelvini, koordinatorjema Martinu in Lisbeth ter vsem družinam gostiteljev, ki so nas sprejele z odprtimi rokami in nam podarile toliko topline, pozornosti in lepih trenutkov.

Porto, hvala za vse! Morda smo se poslovili, a naša zgodba se še ni končala. Nekatera prijateljstva namreč ne poznajo meja in ne potrebujejo istega jezika – dovolj je, da jih nosimo v srcu.

Petra Pristavnik, Barbara Primc in Valentina Vrhovec Plut