Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dogodek, ki se je v soboto zgodil na Osnovni šoli Drska v Novem mestu, bi moral pretresti vsakogar. Skupina mladoletnikov, starih komaj 14 in 15 let, je brutalno napadla šolskega hišnika. Človeka, ki je opravljal svoje delo in je zgolj opozoril na neprimerno vedenje, ko je skrbel za red in varnost. In kaj se je zgodilo? Podrli so ga na tla, ga zbrcali in udarjali ter ponižali.

Policija je res izsledila nekaj mladoletnikov in o tem obvestila njihove starše. Toda vprašanje ostaja: ali je to dovolj? To ni več zgolj vprašanje kaznivega dejanja. To je vprašanje vzgoje in vrednot ter odgovornosti.

· Brce in pesti

Objestni mladci pretepli šolskega hišnika na OŠ Drska, pri enem našli drogo

Kdo vzgaja te otroke? Kje so starši? Kje so meje, ki bi jih morali poznati že zdavnaj?

Takšno nasilje ne nastane čez noč

Ni mogoče mimo dejstva, da takšno nasilje ne nastane čez noč. Gre za posledico dolgotrajnega pomanjkanja nadzora, meja in odgovornosti. Sobotni incident je rezultat družinskega okolja, kjer se nespoštovanje tolerira ali celo nagrajuje.

Strokovnjaki na področju vzgoje že dolgo opozarjajo, da otroci nujno potrebujejo jasne meje. Otroci brez meja ne razvijejo občutka za odgovornost, brez posledic ne razumejo posledic svojih dejanj, otroci brez avtoritete ne spoštujejo nikogar. Psihologi poudarjajo, da je dosledna vzgoja ključna za razvoj samokontrole. Samokontrola pa je temelj nenasilnega vedenja.

Če otrok nikoli ne doživi posledic, se nauči, da lahko počne karkoli. In točno to smo videli v Novem mestu.

Še bolj zaskrbljujoče pa je, da se takšni posamezniki pogosto s svojim nasiljem celo hvalijo. Družbena omrežja postajajo oder za razkazovanje deviantnega vedenja. Namesto sramu – ponos. Namesto obsojanja – všečki. To je nevaren obrat vrednot.

· Hišnik na urgenci

Ravnatelj OŠ Drska po napadu: Pretreseni smo, kje smo kot družba zatajili?

Družba, ki ne ukrepa, izgublja prihodnost

Družba, ki ne obsodi nasilja, ga tiho odobrava. Družba, ki molči, postaja sostorilec. Družba, ki ne ukrepa, izgublja prihodnost. In ne, to ni pretiravanje. To je realnost. Če danes 14-letnik brez zadržkov pretepe odraslega človeka, kaj bo počel pri 20 letih? Če danes ni posledic, kaj bo jutri?

Odgovornost ne more biti le na policiji ali šoli. Osnovna odgovornost je doma. Pri starših, ki morajo biti v prvi vrsti vzgojitelji svojih otrok. Njihova naloga ni, da so všečni, temveč da postavljajo meje.

Seveda pa mora svoje narediti tudi država. Nasilje mora imeti posledice. Jasne, hitre in vidne. Nedopustno je, da storilci ostajajo anonimni, medtem ko žrtve nosijo posledice. Nedopustno je, da se takšni dogodki izgubijo v toku novic in da se nanje pozabi, junaki pa rastejo v še večje barabe.

Vzgoja je tista, kjer se vse začne

Vsak tak primer bi moral sprožiti javno razpravo in biti opozorilo najprej družini, od koder prihaja mladostnik, z družino pa bi se morali povezati Centri za socialno delo in zahtevati več kot samo priporočila. Vsakodnevne delavnice v prisotnosti tako otrok kot njihovih staršev, kjer bi oboji izvedeli, kaj je prav in kaj ne in kako bi moralo biti, bi na daljši rok dale rezultate.

Kaznovati pa bi morali ne samo otrok, ampak tudi starše, ki nosijo največjo krivdo, ker za otroke v popoldanskih urah, ko bi morali biti oboji za mizo skupaj, preprosto nimajo časa. Raje jim odprejo denarnico in jim izročijo stotaka, sami pa si popoldneve organizirajo po svoje.

Vsak tak primer bi moral voditi do sprememb. Ne zaradi maščevanja, ampak zaradi prihodnosti. Zdrava družba ne temelji na strahu ampak na odgovornosti in medsebojnem spoštovanju.  In prav vzgoja je tista, kjer se vse začne. In kjer se, žal, v takih primerih očitno vse tudi konča.

A ni škoda mladih duš, ki bodo dolgoročno končale v prevzgojnih domovih in kasneje v zaporih, namesto, da bi bili aktivni snovalci srečne družbe.  

J. B.