HB

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Stare cimprane hiše, gospodarska poslopja in nekdanja kmečka dvorišča so v številnih občinah dobili novo življenje. Dominkova domačija v Gorišnici, Simoničeva domačija v občini Videm, Park dediščine Cirkulane in Hrgova domačija v občini Sveti Andraž danes služijo kot prostori za prireditve, turistične oglede in predstavitev lokalne dediščine. A neposrednega zaslužka z njimi za zdaj ni veliko.

· Gospodarstvo

Zaradi kolesarke bi lahko razlastili 18 ljudi

Simoničeva domačija še neizkoriščen potencial

Ko so v Trnovski vasi pred leti pripravljali projekt obnove več kot 200 let stare Simoničeve domačije, je predračun za obnovo tako hiše kot gospodarskega poslopja znašal skoraj 400.000 evrov. Za občino je bil previsok. »Celoten predračun je bil tako visok, da bi od obnove odstopili,« se spominja župan Alojz Benko.

Zato so projekt razdelili na dva dela, veliko dela pa opravili s prostovoljci iz lokalnih društev. Končna vrednost obnove je znašala okrog 230.000 evrov, od tega je občina približno polovico pridobila iz evropskih skladov. Domačija je bila le leto dni v zasebnem upravljanju najemnika, danes je v upravljanju občine. »Da bi rekel, da to prinaša dobiček, bi se zlagal,« je odkrit Benko. Prihodkov trenutno namreč

skoraj ni, letni stroški vzdrževanja pa znašajo do 10.000 evrov.

· Kmetijstvo

Naj raste hrana, ne plevel za subvencije!

Po njegovem mnenju sicer objekt skriva precej večji potencial, kot ga danes zmorejo izkoristiti. Njegova zamisel je bila, da bi domačijo prevzelo posebno društvo za turizem, ki bi povezalo lokalne ponudnike medu, vina, mesnin in drugih domačih izdelkov, hišo pa oddajalo tudi turistom. »Ni dvoma, da se ne bi dalo tržiti. Samo nekdo mora biti zadaj. Nekdo bi se moral s tem intenzivno ukvarjati, tržiti.«

Na Dominkovi domačiji letno 3.000 evrov prihodkov

Dominkovo domačijo je Občina Gorišnica od lastnikov odkupila že leta 1996, da bi ohranila edino tovrstno hišo kot del kulturne dediščine. Ocenjujejo, da so vanjo vložili okoli 200.000 evrov, vzdrževanje pa jih letno stane približno 8.000 evrov. Z njo upravlja občina s pomočjo Društva upokojencev Gorišnica. Večino obiska danes predstavljajo osnovnošolski ogledi, po predhodnem naročilu pa tudi skupine. Domačijo je mogoče najeti tudi za različna priložnostna snemanja. Letno z vstopninami zaslužijo približno 3.000 evrov. V prihodnje si želijo ponudbo obogatiti še s kakšnimi dodatnimi vsebinami s pomočjo računalniške tehnologije.

· Kronika

19-letnik pretepal vse okrog sebe, poškodoval tudi policijsko vozilo

Cirkulane: »Tega ne moremo materialno ovrednotiti«

Park dediščine Cirkulane poleg obnovljene tradicionalne haloške cimprane hiše vključuje še kolarnico s skednjem, štalo, stoletni čebelnjak, brajde in zeliščni vrt. Skupna vrednost naložbe je znašala okoli 230.000 evrov, del denarja so pridobili na razpisu, veliko so s prostovoljnim delom prispevala tudi društva.

Po besedah županje Antonije Žumbar se je obisk občutno povečal predvsem po obnovi gradu Borl. Za posamezne dele parka skrbijo različna društva, občina pa ureja okolico. A tudi tu so prihodki od vstopnin za zdaj skromni. Turistično društvo Cirkulane pobira 2,5 evra vstopnine, občina pa je upravičena do petine prihodka. Toda, izpostavlja Žumbarjeva, tudi prvotni namen projekta ni bil zaslužek. »Vrednosti tega parka se ne da materialno ovrednotiti. To bo pokazala zgodovina – kaj smo ohranili našim zanamcem.« Prihodnost vidi v še tesnejšem povezovanju turistične ponudbe. »Glede na to, da se Haloze nasploh usmerjajo v turizem, je to zagotovo pomembna pridobitev za ponudbo. Gostom moramo zagotavljati nekaj, kar lahko vidijo in doživijo. V turizmu ni zaslužka v eni generaciji. Ena generacija vlaga, druga ustvarja, tretja služi. Turizem je tek na dolge proge.«

· Novice

Vodna osvežitev za vsega nekaj evrov

Hrgova domačija: cilj ni množični turizem

Več v Štajerskem tedniku