ČG

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Iz zakupa mora izhajati pridelek. Konkretno za vinogradniške površine – da se pri oddaji površin sledi namenu pridelave grozdja in vina. Sledljivost pri tem ne bi smela biti problem. Podobno kot v vinogradništvu, kjer so najete površine Sklada opuščene, naj bi bilo tudi v poljedelstvu, samo da se dobijo subvencije. Zemljo posejejo in pustijo prosto rasti. Cilj bi moral biti pridelek in ne subvencija,« je opozoril Stanislav Brodnjak. »Zemljišča je treba oddati v najem za ustvarjanje nove vrednosti. Tista, ki se zaraščajo, pa očistiti in pogozditi, ne pa da zanje vlečejo subvencije, niso pa obdelana.«

· Kmetijstvo

Mladi kmetje Valenkovi zaradi škode razmišljajo o prodaji živine

Brodnjakovo stališče deli tudi ptujska območna enota Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Direktor Andrej Rebernišek je povedal, da bo v naslednjih letih zaradi menjave generacij v Podravju verjetno na voljo več državnih vinogradniških površin za najem. »Obstaja bojazen, da bi šle v roke komu drugemu in ne vinogradnikom. Ne želimo, da bi se vinogradniške površine dodatno krčile. Ugotavlja se tudi, da so opuščena zemljišča Sklada ena največjih žarišč širjenja zlate trsne rumenice. Opuščene površine bi bilo treba v celoti počistiti, torej odstraniti trsje in armature. Sklad denar za to ima.«

Ne želijo špekulantov in lovcev na subvencije

»Absolutno se strinjam s pobudo, da se na kmetijskih površinah prideluje, ne pa mulči,« je poudaril predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. Po njegovem mnenju bi bilo pogoj pridelave pridelka pri najemu Skladovih zemljišč možno uveljaviti le za vinograde. Vinogradniki so namreč pridelek dolžni prijaviti, na ta način neposredno obstaja evidenca.

»Je pa izziv pri zakupnikih, ki gojijo druge kulture, kmete bi namreč z dokazovanjem pridelka zavezali k dodatnim evidencam. Vsak drugi dan imamo na zbornici sestanke o vprašanju, kako se lotiti situacije, da bi bili najemniki Skladovih zemljišč zavezani ustvarjati pridelek, ne pa da mulčijo in poberejo subvencije. Ni enostavnega odgovora in verjetno tudi ne druge poti, kot da bi od kmetij zahtevali evidence. To bi jih dodatno administrativno obremenilo. Pogoj dokazovanja ustvarjenega pridelka na vinogradniških površinah pri oblikovanju pravilnika lahko zagovarjamo, za druge panoge pa ne vemo, po kakšnem ključu bi brez dodatnih evidenc imeli podatke o pridelavi.«

· Kmetijstvo

Letos ptujskega lüka na prodajnih policah ne bo

Različna praksa izdajanja računov

Andrej Rebernišek je predlagal, da bi pridelek lahko dokazovali z računi o prodaji. Podgoršek je odgovoril, da bi račun kot pogoj težko uveljavili, saj ga kmetje zaradi obdavčitve po katastrskem dohodku niso dolžni izdati. »Doma lahko prodam 100 ton krompirja brez računa in nimam dokazila, da sem ga pridelal,« je orisal Podgoršek.

Izkušnje ptujskih svetovalcev gredo v prid računom, ki jih kmetje v Podravju kar dosledno izstavljajo. »Potrebujejo jih na upravni enoti pri uveljavljanju statusa kmeta in prometu z nepremičninami. Stremimo k temu, da so računi dokazila.« Takšni praksi se je prvi mož Kmetijske zbornice začudil, češ da je jasno, da zaradi obdavčitve po katastrskem dohodku izdajanje računov ni obvezno. »Povem iz lastne prakse. Poželi smo ječmen in ga prodali sosedu govedorejcu. Vse je legalno, računa ne bo, ker ga nisem dolžan izdati oziroma ga s sosedom ne potrebujeva.«

· Kmetijstvo

Kmetijska zadruga se zanima za ptujsko M Tehniko

Praksa neizdajanja računov je tudi nekaterim kmetovalcem samim sicer težko razumljiva, sploh v luči dejstva, da so številni zavezanci za DDV. »Za tiste, ki se s kmetijstvom resno, profesionalno ukvarjamo, izdajanje računov in s tem dokazovanje ustvarjenega pridelka ni problem. Ne poznam kmetije, ki ne bi izdajala računov – ali kot davčni zavezanec ali kot pavšalist,« je dejal Alojz Herga iz Juršincev.

Več v Štajerskem tedniku