»Kmetje bodo morali poskrbeti sami zase«
Na vprašanje, kaj storiti, ko narava že v enem pomladnem mesecu postreže s toliko tegobami, kmetje v Slovenskih goricah odgovarjajo, da bodo morali sami poskrbeti zase.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Veliko pa bi jim pomenila tudi večja podpora države letalski obrambi pred točo.
»Letos smo doživeli že vse po spisku. Med drugim kar štirikratno spomladansko pozebo, o kateri se običajno ne govori veliko. Tu, v Vitomarcih, ni sadjarja, ki ne bi imel poškodovanega vsaj kakšnega nasada. Nazadnje je bila 13. maja, največjo škodo pa je povzročila 1. maja. Trikrat je že klestila tudi toča,« pravi Tomaž Toš s Sadjarske kmetije Toš, na kateri pridelujejo na okoli 20 hektarjev površin.
Prvič je toča padla, ko še niso razvili mrež, zato je bilo drevje nekoliko poškodovano. Med zadnjima dvema točama škode ni bilo. Je pa ta nekoliko prizadela njihov nasad jagod. A kot poudarja Toš, ni med tistimi, ki bi želeli samo jamrati, kako hudo jim gre. Kmetje bodo morali pač poskrbeti sami zase. »Že deset let se profesionalno ukvarjam s sadjarstvom in v tem času je bilo le eno leto normalno. To, da računaš na nekoga od zunaj in vsako leto pričakuješ, da ti bo nekdo pomagal, ni dolgoročna rešitev.«
Več virov, razpršena pridelava
Potrebni bodo sistemi za oroševanje pri pozebi, namakalni sistemi proti suši, brez protitočne mreže pa tako več ne gre, pravi Toš. »Toča nas, ker imamo sadno drevje pokrito z mrežami, načeloma ne skrbi več, razen če pride do tako hudega neurja, da podira vse. Glede pozebe pomaga le oroševanje. Nekateri sadjarji imajo to že urejeno, a gre za dolgotrajen postopek.« Trenutno so tudi sami v sodelovanju s sosedom v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za sistem oroševanja na okoli 10 hektarjih površin, a še ni jasno, kdaj bo resnično zaživelo.
Do kar 90 odstotkov pa je nedavna toča poškodovala vinograd z okoli 3.000 trsi Vinarstva Hafner iz Svete Ane, ki se razprostira na dobrega pol hektarja zemljišč. »Na parceli ob domačiji, kjer je okoli 10.000 trt, pa je uničenih okoli 15 odstotkov,« pravi Robi Hafner, ki ob tem dodaja, da so protitočne mreže zagotovo delna rešitev, ki pa je v takem neurju, kot so mu bili priča nedavno, lahko tudi dvorezen meč.
»V takem neurju bi verjetno skupaj s protitočnimi mrežami zrušilo še celoten vinograd.« Sam mrež sicer za zdaj nima, saj ima nekoliko starejše vinograde, težave pa ima tudi z velikimi strminami, pri katerih lahko mreže včasih predstavljajo težavo pri obdelovanju. »V prihodnosti pa bomo verjetno prisiljeni v to, hkrati z obnovami vinogradov.«
Prepričani v letalsko obrambo pred točo
Več v 23. številki Štajerskega tednika
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
