ČG

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Od Slovenije imajo nižjo porabo na kilogram živali samo Švedska, Luksemburg in Finska. A namesto da bi politika in predelovalna industrija z odkupom spodbujali slovenske rejce, ki porabijo štirikrat manj antibiotikov za zdravljenje živali od povprečja držav EU, vrata odpirajo uvozu.

Največ živil živalskega izvora, od mesnih do mlečnih izdelkov in jajc, izvira iz intenzivne farmske reje. Vsak izbruh bolezni pri taki proizvodnji povzroči veliko ekonomsko škodo. Vsaj v določenem obsegu se je boleznim v reji mogoče izogniti z dobro higieno, skrbjo za živali, izbiro primernih pasem ter skrbjo za kakovostno in neoporečno krmo.

· Kmetijstvo

Milan Breg: »Šnops mora teči kot cvirn«

Ne glede na navedeno se uporabi veterinarskih zdravil ni mogoče popolnoma izogniti, predvsem ob nastanku bolezni. Pri zdravljenju rejnih in proizvodnih živali (govedo, konji, ovce, koze, prašiči, kunci, perutnina, gojene ribe in druga akvakultura, čebele, gojena divjad) pa se postavi vprašanje zdravstvene neoporečnosti zdravljenih živali.

Posledica vsake uporabe zdravil v veterinarski medicini je namreč ostanek zdravil, ki jih je mogoče najti v užitnih tkivih živali, to so mišično tkivo, jetra, ledvice, maščobno tkivo, maščoba s kožo pri prašičih in perutnini ter mišičnina s kožo pri ribah.Zaznati jih je tudi v živalskih proizvodih, na primer v mleku, jajcih in medu. 

· Slovenija

S hrano, ki bi šla v nič, nahranijo vsaj 60 družin

Petina živil iz tretjih držav neustreznih

V upravi za varno hrano so v okviru nadzora ostankov zdravil v živilih živalskega izvora v letu 2024 odvzeli 1.270 vzorcev, od katerih sta bila dva neskladna z zakonodajo (0,16 odstotka vseh odvzetih vzorcev).  V okviru nacionalnega načrta nadzora ostankov zdravil so na mejnih kontrolnih točkah odvzeli 18 vzorcev živil živalskega izvora, ki so se uvažala v EU, od katerih pa so bili kar štirje neskladni, kar predstavlja več kot petino vseh odvzetih vzorcev.

Tudi zato kmetje, kmečke organizacije in številni strokovnjaki s področja kmetijstva svarijo pred uvozom iz tretjih držav. »Standardov, ki jih zahtevamo od rejcev na naših kmetijah, ne zahtevamo za vse uvoženo meso, ki prihaja na naš trg,« je jasen Peter Pribožič, vodja svetovalne službe na KGZ Ptuj in specialist za prašičerejo.

· Kronika

Kmeta s Ptujskega obtožena goljufije pri evropskem sofinanciraju hleva

Španci rejci porabijo osemkrat več antibiotikov

Slovenska reja v primerjavi z drugimi državami izstopa po majhnosti, a tudi po rabi protimikrobnih zdravil pri zdravljenju živali. Po podatkih Evropske agencije za zdravila naj bi za zdravljenje živali v Sloveniji v letu 2024 porabili 11,7 mg/kg, medtem ko v Španiji, ki je največja proizvajalka svinjine in od koder slovenski predelovalci uvozijo največ svinjskih izdelkov ter mesa, porabijo 93,1 g/kg.

· Gospodarstvo

Ljudem prekipelo zaradi smradu s piščančjih farm

Več v Štajerskem tedniku