Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V letu 2026 se je v Savinjsko-Šaleški regiji pomembno okrepilo izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Čeprav so na voljo vse pravice, ki jih določa zakon, ostajajo pomembni izzivi predvsem zagotavljanje dostopnosti storitev, informiranost ljudi in prilagajanje pomoči njihovim dejanskim potrebam. O tem, kako sistem deluje v praksi in zakaj je pri tem poleg strokovne pomoči pomembna tudi človeška bližina, smo se pogovarjali z Estero Štante, vodjo Vstopne točke za dolgotrajno oskrbo CSD Savinjsko-Šaleška.

Kdo je upravičen do dolgotrajne oskrbe?

»Dolgotrajna oskrba je namenjena osebam, starejšim od 18 let, ki zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb ali drugih okoliščin potrebujejo pomoč druge osebe pri vsakodnevnih opravilih in skrbi zase. Do pravic niso upravičeni zgolj na podlagi starosti, temveč glede na svoje potrebe in izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev. Upravičenci lahko uveljavljajo različne oblike pomoči: denarni prejemek, oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu ali v instituciji, e-oskrbo ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti.« Kljub temu da sistem postopoma vstopa v naš vsakdan, med ljudmi še vedno kroži veliko nejasnosti. Zato je pomembno, da posamezniki in njihovi svojci poznajo možnosti, ki so jim na voljo, ter pravočasno poiščejo informacije o ustrezni obliki pomoči.

Prvi korak je vstopna točka

Postopek uveljavljanja pravic se začne na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo, ki deluje v okviru centra za socialno delo. Tam posamezniki pridobijo potrebne informacije in oddajo vlogo. »Pomemben del postopka je ocena upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, na podlagi katere se posameznik glede na svoje potrebe in zmožnosti uvrsti v eno izmed petih kategorij. Svetovalka oceno opravi na domu vlagatelja, v njegovem osebnem prostoru in domačem okolju. Takšen obisk zahteva spoštljiv in empatičen pristop. Pred nami namreč ni le oseba, ki uveljavlja pravico, temveč človek s svojo življenjsko zgodbo, skrbmi in pričakovanji,« poudarja Estera Štante.

Obisk na domu je tudi priložnost za pogovor

Pogovor med obiskom na domu ni pomemben zgolj za pridobitev informacij, potrebnih za izdelavo ocene. »Številni starejši, zlasti tisti, ki živijo sami, poleg konkretne pomoči potrebujejo tudi pogovor in občutek, da jih nekdo sliši in razume. Veliko jim pomeni, da si svetovalke vzamejo čas, jih pozorno poslušajo ter jim omogočijo, da spregovorijo o svojih potrebah, stiskah, željah in tudi o tem, kaj še vedno zmorejo sami. Obisk na domu tako ni zgolj del uradnega postopka, temveč tudi priložnost za vzpostavitev zaupanja in iskren, pogosto razbremenilen pogovor,« pojasni vodja vstopne točke.

Pri svojem delu svetovalke pogosto ugotovijo, da se za izraženo potrebo po pomoči skrivajo tudi druge stiske, ki presegajo področje dolgotrajne oskrbe. Takrat je pomembno prepoznati potrebo po dodatni podpori in posameznika povezati z drugimi službami centra za socialno delo ali organizacijami v lokalnem okolju.

Včasih največ pomeni že majhna pomoč

Štante se spominja gospe, ki ji je med pogovorom zaupala, da jo je strah oditi od doma, čeprav si je želela na sprehod ali v trgovino. Potrebovala je predvsem nekoga, ki bi ji pomagal premagati strah in jo spremljal pri odhodih.

Skupaj so poiskali možnost dodatne podpore in jo povezali z društvom upokojencev, kjer starejši prostovoljci pomagajo ljudem pri ohranjanju samostojnosti, premagovanju osamljenosti in vključevanju v vsakdanje življenje. Čez nekaj dni je gospa poklicala in sporočila, da so ji našli prostovoljko, ki ji bo večkrat tedensko delala družbo in jo spremljala pri odhodih od doma. Takšne izkušnje potrjujejo, kako veliko lahko pomeni že majhna, a prava pomoč ob pravem času.

»Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, društvom in drugim organizacijam, ki s svojim časom, pripravljenostjo prisluhniti in podporo pomembno prispevajo h kakovosti življenja ljudi v lokalnem okolju. Njihovo delo je pogosto premalo opaženo, vendar lahko človeku, ki se znajde v stiski ali osamljenosti, pomeni neizmerno veliko,« razmišlja Estera Štante.

Kako do pravic iz dolgotrajne oskrbe?

Postopek na vstopni točki se zaključi z izdajo odločbe, s katero upravičenec pridobi pravico do storitev dolgotrajne oskrbe. Nato se obrne na izbranega izvajalca, pri katerem sklene osebni načrt. Pravice začne dejansko koristiti po sklenitvi osebnega načrta. Glede na svoje potrebe, želje in življenjske okoliščine lahko izbere obliko oskrbe, ki mu najbolj ustreza – podporo v domačem okolju ali dolgotrajno oskrbo v instituciji.

Strokovna pomoč in človeška bližina z roko v roki

Pri dolgotrajni oskrbi ne smemo pozabiti niti na pomembno vlogo družine, svojcev, sosedov in drugih bližnjih. Sistem dolgotrajne oskrbe je pomembna podpora, vendar ne sme nadomestiti družinske in medčloveške pomoči, temveč jo mora dopolnjevati. Morda se prav v tem skriva bistvo dolgotrajne oskrbe: v povezovanju strokovne pomoči in človeške bližine. Vsak od nas si namreč želi, da bi bil takrat, ko bo potreboval pomoč, deležen ustrezne oskrbe, obravnavan dostojanstveno in predvsem – da ob tem ne bi ostal sam.