Občinski časopis ali županova propaganda? Meja je lahko zelo tanka
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Občinska glasila prebivalcem prinašajo koristne informacije, lahko pa aktualnim županom zagotavljajo tudi neprimerljivo promocijsko prednost.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se začne predvolilna kampanja, morajo kandidati poiskati načine, kako nagovoriti volivce. Pripravljajo programe, zakupujejo oglasni prostor, organizirajo srečanja in razdeljujejo letake. Aktualni župani pa imajo pred svojimi izzivalci pomembno prednost, ki nastaja precej pred začetkom kampanje.
Skozi celoten mandat se lahko pojavljajo v občinskih glasilih. Ob odprtju nove ceste, gradnji vrtca, obisku šole, podelitvi priznanj ali predstavitvi prihodnjih naložb. Njihove fotografije spremljajo poročila o lokalnih dogodkih, njihove izjave pojasnjujejo občinske odločitve, njihovi nagovori pa lahko redno dosežejo na tisoče gospodinjstev.
Vse to je lahko del povsem legitimnega obveščanja javnosti. Občani imajo pravico vedeti, kaj počne njihova občina, katere projekte izvaja in kako porablja javni denar.
Toda med obveščanjem o delu občine in predstavljanjem uspešnosti njenega vodstva obstaja pomembna razlika.
Če občinsko glasilo mesec za mesecem objavlja predvsem pozitivne zgodbe o opravljenem delu, fotografije župana in napovedi prihodnjih pridobitev, lahko takšno poročanje prispeva tudi k njegovi politični prepoznavnosti.
Za to ni potreben niti en izrecen poziv h glasovanju.
To, da ob prispevku ni zapisano, katero številko naj volivec obkroži, še ne pomeni, da objava ne more služiti tudi politični samopromociji.
Prednost, ki nastaja štiri leta
Občinsko glasilo ima drugačen položaj kot običajen lokalni medij. Njegovo financiranje zagotavlja občinski proračun, številna gospodinjstva pa ga brezplačno prejmejo neposredno v poštni nabiralnik.
Aktualni župan je zaradi svoje funkcije eden najpogostejših akterjev lokalnega javnega življenja. Pojavlja se na otvoritvah, občinskih prireditvah, srečanjih z občani in predstavitvah investicij. To je razumljivo, saj občino predstavlja tudi v uradni vlogi.
Vprašanje pa je, kako o teh dejavnostih poroča občinsko glasilo.
Poročilo o obnovljeni cesti lahko vsebuje podatke o vrednosti del, izvajalcu, zamudah, morebitnih podražitvah in odzivih prebivalcev. Lahko pa predvsem poudarja, kaj je občina dosegla, kako pomembna je nova pridobitev in kaj je ob odprtju povedal župan.
Obe besedili lahko vsebujeta povsem resnične informacije. Toda njun učinek ni nujno enak.
Prvo omogoča presojo dela občinske oblasti. Drugo lahko obveščanje prepleta z ustvarjanjem pozitivne podobe njenega vodstva.
Če se tak način poročanja ponavlja skozi celoten mandat, se lahko ustvari pomembna prednost pred političnimi tekmeci. Ti praviloma nimajo primerljive možnosti, da bi v javno financiranem glasilu redno predstavljali svoje delo, pobude in razvojne zamisli.
Prednost se tako ne začne nekaj tednov pred volitvami, ampak lahko nastaja več let.
Za župane brez stroška kampanje, za občane več sto tisoč evrov
Občinska glasila so za prebivalce praviloma brezplačna, njihovo izdajanje pa precej stane.
Na Svet24 smo pregledali podatke petih slovenskih občin za leto 2025. Te so za svoja glasila namenile skupno približno 1,14 milijona evrov.
Največ med pregledanimi Mestna občina Ljubljana, ki je za glasilo Ljubljana porabila 761.889 evrov. Časopis izhaja v nakladi približno 133.000 izvodov, preračun občinske porabe na letno število natisnjenih izvodov pa pokaže strošek približno 52 centov na izvod.
Občina Domžale je za Slamnik namenila 240.000 evrov, Mengeš za Mengšana približno 60.482 evrov, Lukovica za Rokovnjača dobrih 38.307 evrov, Trzin pa za Odsev približno 37.339 evrov.
Zaradi manjših naklad in različnega števila izdaj so stroški posameznega izvoda v manjših občinah višji.
Gre za celotne občinske izdatke za posamezna glasila, ne zgolj za tiskarske storitve. Sredstva so namenjena tudi pripravi vsebin, uredniškemu delu, oblikovanju, honorarjem in distribuciji. Zato razlik med občinami ni mogoče samodejno razlagati kot dokaz negospodarnosti.
Občinska glasila imajo lahko celo posebne rubrike županov
Kako se institucionalno obveščanje prepleta s predstavljanjem nosilcev oblasti, kaže tudi domžalski Slamnik.
V oktobrski številki, izdani pred letošnjimi lokalnimi volitvami, sta četrta in peta stran namenjeni rubriki »Iz urada županje«. Ob županjini fotografiji je objavljen nagovor Renate Kosec, sledijo prispevki o obnovljeni cesti, načrtovanih investicijah, srečanjih z občani in drugih dejavnostih občinskega vodstva.
Večina teh vsebin predstavlja občinske dosežke in aktivnosti v pozitivni luči. Rubrika je jasno označena kot vsebina županjinega urada, zato je ni mogoče enačiti z neodvisnim novinarskim poročanjem.
Pomembno je tudi, da ne gre za posebnost predvolilnega obdobja. Podobno rubriko z županjinim nagovorom in fotografijo najdemo v starejših številkah glasila, med drugim v letu 2025 in v drugih mesecih leta 2026.
Njen obstoj sam po sebi ne pomeni kršitve zakonodaje. Je pa nazoren primer, kako lahko aktualni nosilec oblasti skozi celoten mandat ohranja reden institucionalni komunikacijski prostor, ki ga njegovi politični izzivalci praviloma nimajo na voljo v enaki obliki.
Raziskava: občinska glasila so lahko propagandna orodja oblasti
Da nevarnost ni zgolj teoretična, je že pred leti ugotovila Transparency International Slovenia.
Organizacija je v raziskavi o transparentnosti lokalnih volitev leta 2014 spremljala dogajanje v petih slovenskih občinah: Ajdovščini, Kamniku, Kopru, Kranju in Ljubljani.
Med problematičnimi področji je posebej izpostavila občinska glasila, ki so bila po ugotovitvah raziskovalcev v nekaterih primerih vsebinsko izrazito podrejena aktualni oblasti.
V poročilu so opozorili, da je šlo ponekod za propagandna glasila aktualnih kandidatov, kar je odpiralo vprašanja zlorabe javnih sredstev za volilno kampanjo.
Raziskovalci so opisali tudi ponavljajoč se vzorec županskih nagovorov, povzemanja dosežkov mandatov in poročanja z otvoritev, na katerih imajo župani osrednjo vlogo.
Ob tem so opozorili na pomembno razliko: običajna prisotnost župana v občinskem glasilu še ne pomeni zlorabe javnih sredstev. Prav tako samo dejstvo, da župan napiše uvodnik, ni nujno sporno.
Težava je pretirano pojavljanje oziroma izrazito poudarjanje dosežkov, posebej kadar občinski medij drugim političnim akterjem ne zagotavlja primerljive obravnave.
V raziskavi so kot posebej problematična primera obravnavali Ljubljano in Koper.
V predvolilni številki ljubljanskega glasila leta 2014 so med drugim zaznali več predstavitev kandidatov županove liste, medtem ko drugi kandidati in liste niso bili primerljivo zastopani.
V Kopru so ugotovili še izrazitejšo pristranskost, saj so bile v predvolilnih publikacijah obsežno predstavljene dejavnosti tedanjega župana Borisa Popoviča in politično povezanih kandidatov.
Skoraj 50 fotografij župana v eni številki
Podobne ugotovitve je nekaj let pozneje prinesla preiskava portala Pod črto.
Novinarji so analizirali občinska glasila Kopra, Ljubljane in Celja v času lokalnih volitev leta 2018 ter preverjali njihovo financiranje, uredniško neodvisnost in obravnavo aktualne oblasti.
V Kopru so v eni od 56-stranskih številk našteli skoraj 50 fotografij tedanjega župana Borisa Popoviča.
Glasilo je obsežno predstavljalo njegove dosežke in prihodnje načrte, vsebovalo pa je tudi napade na politične nasprotnike in novinarje.
Pod črto je opozoril, da tudi manj očitni primeri občinskega poročanja lahko ustvarjajo privilegiran položaj aktualne oblasti. Med drugim zato, ker se pri izboru vsebin izpostavljajo dosežki in pozitivni dogodki, manj prostora pa dobijo kritike, neizpolnjene obljube in morebitne nepravilnosti.
Pristransko podobo je mogoče ustvarjati tudi z izborom resničnih, vendar pretežno pozitivnih novic. Če občinsko glasilo dosledno poroča o vsaki otvoritvi, redkeje pa o zamudah, podražitvah in spornih odločitvah, lahko bralcu ponudi nepopolno sliko delovanja oblasti.
Računsko sodišče je samooglaševanje že dokazovalo
Problematiko je pri nadzoru občinskih financ obravnavalo tudi računsko sodišče.
Pri reviziji poslovanja Občine Tržič v letih 2013 in 2014 je ugotovilo nepravilnosti pri izdajanju občinskih glasil in financiranju drugih medijskih vsebin.
Posebej je izpostavilo izredno številko Tržič na poti razvoja 2010–2014, ki jo je občina izdala pred lokalnimi volitvami leta 2014.
Računsko sodišče je ocenilo, da je bila publikacija namenjena samooglaševanju, s katerim sta si župan in občinski svet pred volitvami želela ustvariti ugled in dobro ime.
Ugotovilo je tudi nepravilnosti pri objavi 18 brezplačnih volilnih oglasov ter pomanjkljivosti pri urejanju občinskega glasila.
Primer kaže, da lahko predstavitve občinskih dosežkov v določenih okoliščinah presežejo običajno obveščanje javnosti in postanejo sredstvo politične promocije.
Toda o tem ni mogoče odločati samo na podlagi tega, ali se župan pojavi na fotografiji. Pomembni so vsebina, namen, okoliščine objave in način financiranja.
Za občinsko obveščanje že pred desetletjem več kot šest milijonov evrov
Razsežnost občinskega financiranja medijev je pokazal tudi širši pregled računskega sodišča.
Po podatkih za leto 2014 so občine za izdajanje svojih glasil porabile približno 3,9 milijona evrov, za financiranje programskih vsebin v drugih medijih pa še približno 2,3 milijona evrov.
Skupaj torej okoli 6,2 milijona evrov javnega denarja.
Konec leta 2015 je občinsko glasilo izdajalo ali soizdajalo 159 od 212 slovenskih občin.
Gre za starejše podatke, ki ne predstavljajo današnje porabe. Novejše primerljive skupne evidence vseh občinskih izdatkov za glasila in druge medijske vsebine pri pregledu ni bilo mogoče potrditi.
Zaradi različnega načina financiranja je primerjava tudi zahtevna. Nekatere občine stroške vodijo na posebnih proračunskih postavkah, druge sredstva zagotavljajo prek javnih zavodov, del vsebin pa pripravljajo zaposleni v občinskih upravah.
To pomeni, da dejanska cena občinskega obveščanja ni vedno razvidna iz enega dokumenta.
KPK opozarja na javno financirane promocijske aktivnosti
Na tveganja izkoriščanja javnih sredstev za politične namene je pred letošnjimi volitvami opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
V sistemskih priporočilih, objavljenih 2. oktobra, je pozvala k večji preglednosti financiranja političnih strank in kampanj ter jasnejšim pravilom glede uporabe javnega denarja, prostorov, zaposlenih in dogodkov v politične namene.
Komisija je opozorila, da se neposredna ali posredna podpora političnim akterjem v praksi lahko pojavlja v oblikah, ki jih zakonske omejitve ne zajamejo vnaprej.
Njenih priporočil ni mogoče razumeti kot ugotovitve, da posamezna občinska glasila kršijo zakon. Vendar so pomembna tudi za presojo javno financiranih publikacij, ki lahko nosilcem oblasti zagotavljajo politično korist.
Pravna dopustnost posamezne objave in vprašanje njenega vpliva na politično enakopravnost namreč nista nujno isto.
Največja prednost župana morda sploh ni predvolilni oglas
Občinska glasila imajo nedvomno pomembno vlogo. V številnih krajih prebivalcem zagotavljajo informacije o lokalnih društvih, kulturnih prireditvah, šolah, javnih storitvah in dogodkih, ki jih večji mediji ne spremljajo.
Prav zato ni bistveno vprašanje, ali bi jih morali ukiniti. Pomembneje je, ali zmorejo svojo javnoinformativno nalogo opravljati neodvisno od oblasti, ki jih financira.
Če lahko občinsko glasilo poroča o novi šoli, mora biti sposobno poročati tudi o zamudah pri njeni gradnji. Če predstavlja županove razvojne načrte, mora znati preveriti tudi njihovo izvedljivost. Če objavlja njegove uspehe, bi moralo z enako zavzetostjo preverjati tudi neuresničene obljube.
Predvsem pa bi moralo biti mogoče preveriti, koliko prostora skozi celoten mandat namenja aktualnemu vodstvu in koliko drugim pogledom.
Posamezna fotografija, nagovor ali poročilo z otvoritve niso dokaz zlorabe javnih sredstev. Toda sistematično pozitivno poročanje skozi štiri leta lahko ustvarja politično prepoznavnost, ki je drugi kandidati nimajo možnosti pridobivati pod enakimi pogoji.
Zato je pri občinskih glasilih pomembno gledati dlje od zadnjih tednov pred volitvami.
Aktualni župan za politično prednost ne potrebuje nujno posebnega predvolilnega oglasa. Dovolj je lahko, da se skozi celoten mandat redno pojavlja v glasilu kot človek, ki gradi, odpira, načrtuje in skrbi za razvoj občine.
Takšne prepoznavnosti mu ni treba plačevati iz volilne kampanje. Nastaja lahko ob opravljanju javne funkcije in ob podpori občinskega informacijskega sistema, ki ga financirajo vsi občani.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
