· Slovenija

Urgentni center Ptuj bi svoja vrata moral odpreti danes ob 7. uri zjutraj, a so otvoritev zaradi tehničnih težav za nekaj ur zamaknili. Regija je tako dobila izjemno pomembne prostore, v katerih celovito obravnavo v sklopu nujne medicinske pomoči združujejo pod eno streho.

· Kronika

Zakorakali smo v čarobni december, ki mu kraljujejo dobri možje: Miklavž, Božiček in dedek Mraz, družbo pa jim delajo palčki in prijazne živali. Krasimo domove in ulice, prižigamo lučke, pečemo piškote in se veselimo božičnih družinskih srečanj, na katerih nas pod smrečico čakajo tudi darila. Najbolj nestrpno jih pričakujejo najmlajši. Da so darila takšna, kot so si jih želeli, pa morajo Božičku najprej napisati pismo.

· Finance

12 mestih občin ter pravnih oseb v njihovi lasti ima možnost črpati evropska sredstva iz mehanizma CTN. V finančni perspektivi med letoma 2021 in 2027 je na voljo 167 milijonov evrov. MO Ptuj ima iz tega vira možnost pridobiti 11,4 milijona evrov.

· Finance

Precej visoko na seznamu med – številnimi občani, pa tudi politiki – nepriljubljenimi zavodi je gotovo Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj. Ni malo takih, ki menijo, da je to nepotreben zavod, ki se zgolj napaja z občinskimi, državnimi in evropskimi sredstvi, denar pa da pridobivajo in namenjajo zgolj za pokrivanje stroškov plač. Preverili smo, ali je res tako in kakšno dodano vrednost predstavljajo za okolje.

· Kultura

Sredi novembra so člani Slovenjegoriškega društva General Maister (SDGM) Polenšak v sodelovanju z občino Dornava v avli občinske zgradbe postavili razstavo o življenju in delu domoljuba, poeta, borca za severno mejo, vélikega Slovenca generala Rudolfa Maistra.

· Finance

Ormoški svetniki so z dvigom rok potrdili nove cene vode, urejanja odpadnih voda in zbiranja odpadkov.

· Kronika

Letošnje leto je praznično leto za Brodarsko društvo Ranca. Minilo je namreč 50 let od njegove ustanovitve. Jubilej so kronali z izdajo prvega zbornika o društvu, za katerega so prepričani, da je temelj za nadaljnje popisovanje društvene kronike oz. njihove dejavnosti, ki jo vse bolj prevzemajo mladi, nekdanji uspešni tekmovalci v jadranju in veslanju.

· Upokojenci

33-letni Boris Šmigoc ali kot ga kličejo prijatelji Borči je ptujska legenda. Čeprav je zaradi cerebralne paralize že od rojstva priklenjen na invalidski voziček, življenje uživa s polno paro. Redno je na koncertih, tekmah, na druženju s prijatelji, veliko tudi potuje. Zaposlen je v družinskem podjetju Nova Reha. Boris je izjemno aktivna oseba s posebnimi potrebami, kar pa ne pomeni, da se pri svojem gibanju ne srečuje s premnogimi težavami, ki so včasih posledica malomarnosti posameznikov, najpogosteje pa pomanjkanja razmisleka o potrebah gibalno oviranih oseb.

Po treh letih sodnih bitk je šest krajanov, ki živijo v neposredni bližini čistilne naprave (ČN) v Sodincih, dočakalo zadoščenje – ptujsko okrožno sodišče je namreč v njihovem sporu z občino Ormož razsodilo njim v prid. Toda sodba še ni pravnomočna. Občina Ormož zanika očitke in navaja, da čistilna naprava obratuje v skladu z vsemi okoljsko družbenimi standardi in zadostuje pogojem in potrebam krajanom, ki živijo v njeni neposredni bližini.

· Gospodarstvo

Mnogi občani mestne občine Ptuj pri odvozu kosovnih odpadkov ugotavljajo, da je cena, ki jo plačajo zato, da stvari, ki jih več ne potrebujejo, odložijo na odlagališču Cero Gajke, (pre) visoka. Kar nekaj svetnikov je občinsko upravo opozorilo, da se lahko zgodi, da se bo posledično povečalo število divjih odlagališč.

· Gospodarstvo

V Ljubstavi na njivi, ki sodi med najboljša kmetijska zemljišča, bo kmet iz 20 kilometrov oddaljenih Mihovc postavil 37 rastlinjakov, v katerih naj bi gojil jagodičevje, dišavnice in zelišča. Toda domačini so prepričani, da je gradnja rastlinjakov drugotnega pomena oz. celo bolj kamuflaža, saj naj bi bil osrednji cilj postavitev sončnih panelov in s tem sončne elektrarne. Bo proizvodnja električne energije na najboljših kmetijskih zemljiščih zamenjala pridelavo hrane? Zakaj pa ne, zagotovo je donosnejša, sončni paneli (iz redkih kovin) pa za okoljevarstvenike sprejemljivejši kot kmetovanje.

· Gospodarstvo

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je odločilo, da bo za prašičje farme na kmetiji Valenko v Tibolcih treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Meja za ta postopek je določena pri 3.000 prašičih, Valenkovi so v dokumentaciji navajali, da jih bodo redili 2.990. Ministrstvo je k tej številki prištelo še obstoječe število glav živine na kmetiji in prišlo do zaključka, da kar krepko presega mejo 3.000.

· Kronika

Ker je njihova avtocisterna že močno dotrajana, so si v PGD Središče ob Dravi že več let prizadevali za nakup nove, in slednjič jim je tudi uspelo.

· Kronika

Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) je letos izvedlo že 15. akcijo naj stranišče v treh kategorijah, v mestnih in drugih (nemestnih) občinah ter bencinskih servisih ob avtocestah. Rezultate objavijo vsako leto ob svetovnem dnevu stranišč, 19. novembru.

· Kultura

Pevci Okteta Dornava so navdušili s koncertom, ki so ga priredili na martinovo soboto, kar so dokazale številne čestitke. Koncert je bil povezan z dramsko igro, kulisa dogajanja pa vaška gostilna.

· Gospodarstvo

12. decembra vodenje Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj prevzema Danilo Čeh. V tem zavodu ima 18 let delovnih izkušenj, pri kandidaturi je imel veliko podporo praktično vseh deležnikov.

· Politika

Dornavskega občinskega svetnika Marka Mernika, ki je tudi nekdanji predsednik PGD Žamenci, je zmotilo, da je občina zaobšla dogovor Gasilske zveze (GZ) Dornava in se prednostno odločila za nakup novega gasilskega vozila za PGD Polenšak, ki ga vodi predsednik Jože Brumen, sicer tudi aktualni podžupan občine Dornava.

· Slovenija

Društvo gospodinj Cirkulane je letos pod okriljem Kmetijske svetovalne službe za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri KGZS Zavodu Ptuj gostilo 16. srečanje predsednic društev kmetic, podeželskih žena in deklet na območju UE Ptuj.

Kmetijska letina 2023 je pod streho, glavnina kmetov pa je že posejala žito za prihodnje leto. Pridelek pšenice je bil podpovprečen, koruze skoraj za tretjino boljši, a le na tleh, kjer pridelka koruze ni zdesetkala moča. Odkupne cene po izračunih kmetijskega inštituta še zdaleč niso pokrile proizvodne cene, zato številni kmetje, utrujeni od boja z vremenskimi razmerami in odkupnimi cenami, razmišljajo o opustitvi konvencionalnega kmetovanja in se spogledujejo z ekološkim kmetijstvom. Osrednji cilj pa ni pridelava ekološke hrane – glavna motivacija je subvencija.