Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, zlasti v Savinjski dolini, ki je znana kot srce slovenskega hmeljarstva. Letos pa se pridelovalci soočajo z dodatnimi izzivi zaradi podnebnih sprememb, poleg njih je treba upoštevati tudi vpliv bolezni in škodljivcev, ki so v takšnih razmerah pogostejši. Letošnje vremenske razmere so imele precejšen vpliv na rast in kakovost hmelja, kar bo imelo posledice za pridelavo v regiji.

Irena Friškovec, svetovalka in specialistka za hmeljarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, je podala oceno o letošnji letini hmelja in izpostavila izzive, s katerimi se soočajo pridelovalci. »V Sloveniji letos hmelj prideluje 121 hmeljarjev na skupni površini 1644 hektarjev, kar je 31 hektarjev manj kot lani. Kljub zmanjšanju površin je sortna sestava ostala podobna prejšnjim letom. Največ površin je še vedno posajenih s priljubljeno sorto Aurora, ki ji sledijo sorte Celeia in druge. Te sorte so dobro prilagojene našim podnebnim razmeram in tradicionalno zagotavljajo kakovostne pridelke.«

Najprej toplo, potem hlad in moča

Pomlad se je začela z nenavadno toplimi temperaturami, kar je spodbudilo zgodnjo rast rastlin. Vendar pa so nizke temperature v aprilu in maju, v kombinaciji z obilnimi padavinami, povzročile zaostanek v razvoju hmelja. Ponekod je snežilo tudi po rezi hmelja, kar je dodatno oviralo rast. Irena Friškovec je pojasnila: »Zlasti nizke temperature in obilne padavine so povzročile zamudo v rasti, kar je še posebej opazno na težjih, bolj mokrih tleh, kjer voda zastaja. Poleg tega so nekatera hmeljišča, ki so jih lani prizadele poplave, še vedno v slabem stanju. V teh nasadih hmelj pogosto ne doseže vrha opore, kar vpliva na količino in kakovost pridelka.«

Trenutno stanje hmeljišč

Trenutno so hmeljišča v fazi cvetenja, kar je ključni čas za razvoj kakovostnega pridelka. »Težko je napovedati, kakšen bo končni pridelek, vendar glede na trenutno stanje in zastoje v rasti pričakujemo, da bo letošnja letina količinsko podpovprečna,« pravi Irena Friškovec in doda, da bo verjetno to vplivalo tudi na ceno in razpoložljivost hmelja na trgu. Pridelovalci morajo biti pripravljeni na hitre spremembe in razviti prilagodljive strategije, ki bodo omogočale stabilno pridelavo kljub vremenskim izzivom.