Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Obiskali smo razstavljavce na velenjski Mestni tržnici in preverili, kako vremenske razmere vplivajo na pridelek, kaj trenutno ponujajo kupcem ter kakšni so njihovi pogledi na letošnjo sezono. Kljub izzivom, ki jih prinašata vročina in suša, lokalni pridelovalci ostajajo predani kakovostni domači ponudbi.

Kupci veliko povprašujejo po svežem fižolu

Na velenjski tržnici vas pozdravi tudi Janica Krt iz Laz, ki se z domačo pridelavo ukvarja od upokojitve. Na kmetiji pridelujejo predvsem krompir, solate pa je letos manj, saj so jim jo po njenih besedah poškodovale ptice. Poleg tega imajo tudi sadje in različne domače izdelke. »Imamo hruške, jabolka, domače pridelke, kokoši, pa tudi jabolčni kis, bučno olje in bučna semena. Med sicer ni moj, je pa od sorodnikov. Imamo tudi prepelice,« pojasnjuje. Kot dodaja, je preživetje zgolj od kmetije zelo težko. »Če ne bi bila upokojenka, bi bilo skoraj nemogoče. Stroški so visoki, treba je plačevati prispevke in voditi evidenco, kar je dodatna obremenitev.« Težave letos povzroča predvsem suša, ki je vplivala tudi na pridelek fižola. »Vročina je bila izjemna, cvet je odpadel in plod se ni razvil,« pojasnjuje. Kljub temu pa kupci še vedno povprašujejo po njenih izdelkih, zlasti po svežem fižolu, ki ga je zaradi vremenskih razmer trenutno manj, a upa, da ga bo v prihodnjih dneh na voljo več.

Manj dežja, več dela

Milan Ograjšek s Kmetije Polič iz Zavrha pri Galiciji na tržnici prodaja domače pridelano zelenjavo in nadaljuje tradicijo v družinskem okolju, v katerem se s kmetijstvom tudi preživljajo. Na kmetiji se v glavnem ukvarjajo z zelenjadarstvom, poleg tega pa imajo tudi nekaj živine in travniških površin. Letošnja sezona je po njegovih besedah zaradi vremenskih razmer zahtevnejša. »Nekaj časa ni bilo dežja, in ko poseješ v takih razmerah, seme pogosto ne skali. Kar imamo v tunelih, je v redu, zunaj pa je več težav,« pojasnjuje. Kmetija ima urejeno tudi namakanje, kar jim deloma pomaga pri ohranjanju pridelave v sušnih obdobjih. Kot pravi, so v določenih delih pridelave morali rastline dodatno zalivati, da so ohranili pridelek. Trenutno glavnino pričakujejo v prihodnjih tednih, ko bo dozorela večina zelenjave v zaščitenih prostorih. »Naslednji mesec bodo glavni pridelki paradižnik, paprika in kumare, ki jih gojimo v tunelih,« dodaja. Na prostem uspevajo predvsem korenček, pesa, bučke in zelje, pri čemer še čakajo na bolj stabilne razmere in vrhunec sezone.

Ekološka pridelava kot skrb za ljudi in zemljo

Na kmetiji Mlinar iz Škal se ukvarjajo z ekološko pridelavo zelenjave in sadja, pri čemer uporabljajo naravne in v ekološki pridelavi dovoljene pristope brez umetnih gnojil. Skozi vse leto pridelujejo širok nabor zelenjave in sadja. Poleg sezonske zelenjave v maju ponudijo sočne, sladke ekološke jagode, avgusta pa tudi melone in lubenice. Kmetijo je pred kratkim prevzel sin Matej Oblak, ki nadaljuje z družinsko tradicijo ekološkega kmetovanja. Kot poudarja njegova mama Zvonka Oblak, želijo za seboj pustiti zdravo zemljo in zgled odgovorne pridelave. »To, kar delamo, puščamo za seboj kot košček čiste zemlje. Delamo dobro zase, za ljudi in za naravo,« pravi. Po njenih besedah je letošnja sezona zaradi visokih temperatur in pogostih sušnih obdobij še posebej zahtevna. »Njive so polne pridelkov, zelenjava sicer uspeva, vendar je vročina letos zelo intenzivna,« pojasnjuje. Pri ekološki pridelavi veliko pozornosti namenjajo vitalnosti rastlin, njihovi negi in sobivanju. Kot dodaja, se nekatere kulture med seboj odlično dopolnjujejo, na primer paradižnik in bazilika, kar ugodno vpliva na rast rastlin in kakovost pridelka. Ob tem poudarja tudi pomen ekološkega kmetovanja za zdrav način prehranjevanja. »Pomembno je, kaj vnašamo v telo. Z zdravo hrano lahko veliko prispevamo k boljšemu zdravju,« pravi. Po njenem mnenju potrošniki včasih težko razumejo razlike med posameznimi oblikami kmetovanja, zato je ključnega pomena jasna in poštena predstavitev načina pridelave. »Pridelovalec mora potrošnikom jasno predstaviti način pridelave. Vse ekološke pridelke in izdelke mora spremljati veljaven ekološki certifikat, ki ga izda ena od pooblaščenih certifikacijskih hiš. Certifikat mora biti na stojnici nameščen na vidnem mestu, da ga lahko potrošniki pregledajo in preverijo, ali so vsi ponujeni pridelki in izdelki res ekološki,« poudarja. Ekološko kmetovanje zahteva veliko ročnega dela, natančnosti in skrbne nege rastlin, vendar je hkrati način pridelave, ki temelji na odgovornosti do narave, zemlje in potrošnikov. 

Poleti kraljujejo izdelki za žar

Na novi lokaciji Mestne tržnice svoje izdelke ponuja mesar Primož Sušec. Kot pravi, je v poletnem času obisk nekoliko manjši, saj so ljudje na dopustih, svoje pa naredi tudi vročina. Največ kupcev trenutno povprašuje po mesu in mesnih izdelkih za žar, predvsem po čevapčičih, pleskavicah, klobasah in ražnjičih. V ponudbi ima sicer svinjsko, goveje in telečje meso ter različne mesnine in druge mesne pripravke. Z novo lokacijo je zadovoljen, čeprav meni, da se bodo morali obiskovalci nanjo še navaditi. Največ obiska je ob sobotah. Kljub zahtevnim razmeram v mesarski obrti ostaja optimističen: ljudje po njegovih besedah še vedno kuhajo doma in ne posegajo zgolj po hitro pripravljeni oziroma instant hrani.

Sezonska zelenjava in domači vloženi izdelki tudi izven sezone

Kot pravi Tomaž Imperl s Kmetije Imperl, je letošnja sezona šele v začetni fazi, zato je še prezgodaj za podrobnejše ocene. V rastlinjakih imajo vzpostavljene namakalne sisteme, zalivanje pa prilagajajo razpoložljivi količini vode. Na prostem se zanašajo predvsem na naravne padavine. Kot dodaja, za zdaj večjih težav z vodo ni. Stranke v tem obdobju največ povprašujejo po sezonski zelenjavi, predvsem paradižniku, papriki in kumarah. V sušnem obdobju je sicer manj povpraševanja po sadikah, čeprav so še vedno na voljo. Velik del njihove ponudbe predstavljajo tudi vloženi izdelki, ki nastajajo iz viška pridelane zelenjave. Kot poudarja, so prav ti pozimi zelo iskani, saj kupcem omogočajo pestro izbiro tudi izven sezone, pri čemer sta ključna predvsem okus in kakovost. Delo na kmetiji je po njegovih besedah zahtevno in poteka od jutra do večera, ne glede na vremenske razmere. Pri delu sodeluje vsa družina, pogosto pa priskočijo na pomoč tudi starši, otroci in prijatelji.

Zelenjava pri Maretu – tradicija, domače dobrote in otroška tržnica s sladkimi novci

Prodajalec sadja in zelenjave »Zelenjava pri Maretu« iz Ljubljane že vrsto let obiskovalcem ponuja kakovostne pridelke in pristno tržnično izkušnjo. Njihova ponudba temelji na svežem sadju in zelenjavi, ki prihaja iz štirih slovenskih kmetij, s čimer ohranjajo povezavo z lokalnimi pridelovalci in zagotavljajo preverjeno kakovost. Posebnost njihove ponudbe je otroška tržnica, ko najmlajši sami izberejo izdelke, ki jih želijo kupiti, za njih pa plačajo s posebnimi »sladkimi novci«. Na igriv način tako spoznavajo pomen hrane, nakupovanja in odgovornega ravnanja z dobrinami. Poleg domačih pridelkov ponujajo tudi sezonsko sadje in zelenjavo iz tujine, kadar določenih pridelkov v Sloveniji ni mogoče zagotoviti. Pri tem ostajajo zvesti merilu kakovosti, saj izbirajo le preverjene izdelke. V poletnem času so ponudbo dopolnili tudi s sodelovanjem z lokalnimi ponudniki, z oljčnimi izdelki podjetja Loukeris Olive Oil iz Šmartna ob Paki. Za celotno zgodbo pa stoji že 60-letna družinska tradicija, ki se prenaša iz roda v rod ter temelji na spoštovanju zemlje, predanem delu in odnosu do ljudi.