Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

En evro na gospodinjstvo mesečno v podjetjih pomeni tudi do nekaj 100.000 € dodatnih stroškov letno.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že leta opozarjamo, da nesmotrna politika na področju energetike pomeni višje račune za gospodinjstva in gospodarstvo, in to kljub temu, da je trenutna cena električne energije na mednarodnih borzah nizka. Takšna politika se zelo pozna na računih odjemalcev, ki zaradi obremenitev električne energije in drugih energentov z dajatvami, davki in prispevki, postajajo čedalje višji.

Prednostno dispečiranje, ki ga v predlogu sprememb in dopolnitev Energetskega zakona predlaga Ministrstvo za infrastrukturo, pomeni novo dajatev, katere strošek naj bi po naših izračunih pretežno bremenilo gospodarstvo, 25 % pa naj bi odpadlo na gospodinjstva. En evro na gospodinjstvo mesečno v podjetjih pomeni tudi do nekaj 100.000 € dodatnih stroškov letno.

Ob predstavljenih številkah o potrebnih sredstvih s strani predstavnikov Ministrstva za infrastrukturo  (25 mio €) bi gospodarstvo plačalo približno 18 novih milijonov za prednostno dispečiranje.

Slovenija je že zdaj na najvišjem mestu v EU po deležu energetskih in okoljskih dajatev v BDP. S takšno novo dajatvijo bo razkorak z ostalimi državami EU še večji. Seznam dajatev, ki so v EU redkost ali pa jih v drugih državah EU sploh ne poznajo, se bo torej še podaljšal ter tako dodatno poslabšal konkurenčni položaj slovenskega gospodarstva.

Več kot jasno je, da je ta ukrep potreben zaradi TEŠ 6, saj bi izpad delovanja zaradi nezmožnosti pokrivanja stroška predstavljal sistemsko tveganje za slovenski energetski sistem. Vendar pa država pozablja, da visoko ceno za vse slabo vodene politične investicije vedno znova plačujejo državljani in gospodarstvo. Zato ni sprejemljivo, da se tako lahkotno razmišlja o uvedbi novih bremen, ne da bi se gospodarstvo kje drugje razbremenilo.

Državljani in gospodarstvo od vlade upravičeno pričakujejo zanesljivo oskrbo z energenti brez dodatnih stroškov, ki bi načenjale konkurenčnost našega gospodarstva. Država naj sredstva za prednostno dispečiranje najde iz drugih virov, ne pa na strani odjemalcev energije. Kot del EU in v skladu z napori za skupno Energetsko unijo, naj raje okrepi prizadevanja za enotni regionalni mehanizem, ki bo povečal zanesljivost in nemotenost oskrbe z energijo. Oziroma naj primerno zniža druge dajatve na povprečno raven javne porabe v EU, merjeno glede na BDP. Slovenski davkoplačevalci  namreč v javne blagajne namenjajo 600 milijonov evrov več od povprečja v EU.

Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS