Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kako je bilo biti študent, ko je višješolsko izobraževanje v Velenju šele postavljalo svoje temelje?  Prve generacije so se poleg študijskih obveznosti soočale tudi z izzivi, ki si jih danes težko predstavljamo. A ob predavanjih, usklajevanju službe in študija ter urejanju študentskih ugodnosti ni manjkalo niti smeha, potegavščin in nepozabnih dogodivščin.

Ob 30-letnici Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje so se nekdanji študenti znova srečali in obujali spomine na čas, ko so bili del pionirske zgodbe. Med njimi sta bila tudi Gregor Jenko, eden prvih diplomantov, in Iztok Osredkar, študent številka ena. 

Znanje, ki je našlo pot v prakso

Gregor Jenko se na študijska leta ozira z zadovoljstvom. Šola mu je ponudila širok nabor praktičnih znanj, ki jih je lahko že med izobraževanjem povezoval z delom v domačem podjetju.

»S šolo sem bil povezan tudi prek gospodarstva, saj sem že med študijem delal v domačem podjetju,« pravi Jenko. Prehod v poklicno življenje je bil zato zanj naravno nadaljevanje dela, pridobljeno znanje pa je lahko neposredno uporabljal in nadgrajeval z izkušnjami. V družinskem podjetju je zaposlen še danes.

Jubilejno srečanje mu pomeni tudi priložnost, da se vrne na kraj, kjer se je začelo pomembno poglavje njegove poklicne poti, ter znova sreča nekdanje sošolce.

Ko so študenti morali marsikaj urediti sami

Iztok Osredkar, prvi študent Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje, se začetkov pred tremi desetletji spominja z nasmehom. »Takrat smo res orali ledino,« pravi.

V prvi generaciji je bilo približno 60 študentov, med njimi veliko Korošcev in mladih iz drugih delov Slovenije. Ker šola še ni imela ustreznih prostorov, so predavanja večinoma potekala popoldne v sejni dvorani Mestne občine Velenje. Osredkar je bil takrat že zaposlen kot tehnični sodelavec na Šolskem centru, zato je moral usklajevati študij in redno službo.

Izziv pa ni bil le študij

Prvi študenti so morali poskrbeti tudi za organizacijo študentskega življenja. Petčlanska skupina se je med drugim lotila urejanja prehrane, naleteli pa so tudi na težave pri uveljavljanju študentskih ugodnosti, saj jih študentski servisi in klubi sprva niso priznavali kot študente. Organizirali so celo lastno brucovanje v Domu učencev.

Ob vseh obveznostih se je našel čas tudi za zabavo

Osredkar se spominja študentskih potegavščin, prepisovanja in številnih trenutkov, ki jih danes prikliče predvsem z nasmehom. Tudi v Velenju je bilo študentsko življenje živahno.

Predavatelji iz podjetij, znanje iz prakse

Pomemben del študijske izkušnje so bili tudi predavatelji, ki so večinoma prihajali iz podjetij. Študentom so prinašali strokovno znanje in izkušnje iz delovnega okolja, kar je po Osredkarjevem mnenju pomembna prednost takšnega načina izobraževanja.

Povezovanje teorije s prakso je študentom omogočalo boljši vpogled v konkretne naloge in lažji prehod v zaposlitev. Osredkar je bil na Šolskem centru Velenje zaposlen približno 30 let, zadnjih pet let pa dela v Komunalnem podjetju Velenje.

Tridesetletnica šole tako ni bila le priložnost za pogled na njen razvoj, temveč tudi za srečanje ljudi, ki so bili del njenih začetkov. In kot kažejo spomini nekdanjih študentov, so poleg znanja iz tistih let ostali tudi prijateljstva, skupne dogodivščine in zgodbe, ki jih je še danes lepo znova obuditi.