Dva velikanska gradbena izziva: Pred 21 leti Trojane, danes Velunja
Na osmih kilometrih odseka so zgradili kar 47 različnih objektov, skoraj tri kilometre dolg predor pa je bil ob odprtju najdaljši dvocevni avtocestni predor v Sloveniji.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pred 21 leti, 12. avgusta 2005, so slovesno odprli še zadnji del štajerske avtoceste med Trojanami in Blagovico. Z dokončanjem 8,2 kilometra dolgega odseka je bila sklenjena avtocestna povezava med Mariborom in Koprom.
Prvi del povezave med Vranskim in Trojanami, dolg 8,6 kilometra, so prometu predali že 28. junija 2002. Celotno 16,8 kilometra dolgo traso skozi trojansko hribovje so gradili skoraj desetletje.
Na osmih kilometrih kar 47 objektov
Zaradi zahtevnega terena je bila gradnja izjemen inženirski izziv. Na celotni povezavi so zgradili štiri dvocevne predore – Ločica, Jasovnik, Trojane in Podmilj – ter številne viadukte in mostove.
Na odseku Trojane–Blagovica približno 42 odstotkov trase poteka skozi predore, več kot četrtina pa po viaduktih in mostovih.
Na vsega 8,2 kilometra so zgradili 47 različnih objektov, vgradili približno 420.000 kubičnih metrov betona, več kot 34.000 ton armaturnega jekla in 100 kilometrov geotehničnih sider.
Predor so gradili tudi pod naseljem
Poseben izziv je bila gradnja skoraj tri kilometre dolgega predora Trojane, ki je bil ob odprtju najdaljši dvocevni avtocestni predor v Sloveniji.
Gradbinci so se spopadali z nestabilnimi kamninskimi plastmi, del izkopa pa je potekal neposredno pod naseljem Trojane. Zaradi bližine stanovanjskih objektov so morali ves čas spremljati premike hribine in morebitne vplive na površju.
Zahtevna je bila tudi gradnja viaduktov. Viadukt Ločica ima voziščni konstrukciji dolžine 869 in 849 metrov, približno 630 metrov dolg viadukt Petelinjek pa so gradili s posebno metodo prostokonzolne gradnje.
Trojane nekoč, Velunja danes
Podobno zahtevnega gradbenega izziva so se gradbinci lotili tudi na tretji razvojni osi v dolini Velunje. Na 7,25 kilometra dolgem sklopu E, ki velja za najzahtevnejši del hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem, bo zgrajenih kar 20 inženirskih objektov, med njimi dva dvocevna predora in deset viaduktov.
Če na odseku Trojane–Blagovica približno dve tretjini trase potekata skozi predore ter po viaduktih in mostovih, bo na sklopu Velunja takšnih kar 56 odstotkov trase. Najdaljši viadukt Danijel bo meril približno 300 metrov, najvišji stebri viadukta Ravne 3 pa bodo segali dobrih 40 metrov visoko.
Tudi v Velunji gradbinci premagujejo zahteven in geološko nepredvidljiv teren. Oktobra so začeli izkop desne cevi približno 1,3 kilometra dolgega predora Pusta gora, pred tem pa že zaključili izkop desne cevi predora Vodriž, dolge 730 metrov.
Zahtevnost gradnje se odraža tudi v vrednosti projekta, ki znaša približno 485 milijonov evrov z DDV. Po načrtih naj bi bila dela zaključena do konca oktobra 2029.
Tako kot je bila pred dobrima dvema desetletjema gradnja avtoceste čez Trojane eden največjih infrastrukturnih izzivov v Sloveniji, danes podobno zahtevno poglavje slovenskega cestnega omrežja nastaja v Šaleški dolini.
Danes skoraj 48.000 vozil dnevno
Po podatkih iz izhodiščnega gradiva ta del štajerske avtoceste v povprečju prevozi 47.530 vozil na dan.
Velika prometna obremenitev in številni predori ter viadukti pomenijo tudi zahtevno vzdrževanje. Poleg obnove vozišč so potrebni redni pregledi konstrukcij in predorske opreme.
Zaradi nekaterih vzdrževalnih del so občasno potrebne popolne zapore smernih vozišč, promet pa takrat preusmerijo na regionalno cesto.
Avtocesta čez Trojane tako tudi po več kot dveh desetletjih ostaja primer izjemno zahtevnega gradbenega projekta, katerega tehnične posebnosti še danes vplivajo na promet in vzdrževanje ene najpomembnejših slovenskih prometnih povezav.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
