Kakšna bo usoda priprtega podjetnika iz Tabora?
Bodo višji sodniki po javni seji Urošu Vozliču spremenili kazen za umor in poskus izsiljevanja?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na celjskem višjem sodišču je bila seja višjega sodišča v primeru 48-letnega podjetnika iz Tabora Uroša Vozliča. Januarja letos je bil na celjskem okrožnem sodišču nepravnomočno obsojen zaradi umora iz nizkotnih nagibov in maščevanja 42-letnega bosanskega delavca Edina Delića, ko je ta spal v postelji. V zgodnjih jutranjih urah 5. septembra 2023 ga je umoril v sostorilstvu z ločeno obravnavanim I. S., saj je ta po dejanju pobegnil v tujino (zdaj je že pri nas v priporu, zadeva je v sodni preiskavi). Ob tem je bil obsojen še za poskus izsiljevanja podjetnika J. V. Od njega je Vozlič zahteval, naj mu vrne pol milijona evrov, a ga je ta zaradi izsiljevanja prijavil policiji.
Nepravnomočno že obsojen na zaporno kazen
Senat je Vozliča za umor Delića obsodil na dvajset let zapora in za poskus izsiljevanja savinjskega podjetnika na leto zapora. Nato je zanj določil enotno kazen dvajset let in deset mesecev zapora. Zaradi ponovitvene nevarnosti so mu do pravnomočnosti sodbe podaljšali pripor.
Na sodbo so se pritožili vsi vpleteni
Milan Krstić, odvetnik Uroša Vozliča, je na pritožbeni seji višjega sodišča vztrajal, da obsodilna sodba temelji na domnevah in ne na dokazih, zato je predlagal oprostilno sodbo. Po njegovih besedah niso našli ne morilskega orožja ne motiva, zakaj bi njegova stranka umorila bosanskega delavca, ki je nekaj časa delal pri njej.
Na kaj je opozoril odvetnik v pritožbi?
Opozoril je tudi na domnevne bistvene kršitve kazenskega postopka, med drugim na omejeno možnost sodelovanja obtoženca na glavni obravnavi (večji del sojenja je spremljal s pomočjo videokonference iz pripora), zavrnitev predlaganih dokazov ter uporabo strokovnih mnenj, za katere je vztrajal, da ne dosegajo standarda izvedenskega dokaza.
Tožilka zahteva višjo kazen za umor
Tožilka Irena Igerc je nasprotno vztrajala pri pritožbi zoper odločbo celjskega okrožnega sodišča pri višini kazenskega ukrepa. Ocenila je, da je kazen dvajset let zapora za kaznivo dejanje umora prenizka glede na težo dejanja. Poudarila je, da je šlo po ugotovitvah sodišča za premišljen in načrtovan odvzem življenja ter da je prvostopenjsko sodišče preveliko težo pripisalo olajševalnim okoliščinam, kot so dosedanja nekaznovanost, družinske razmere in poslovna dejavnost obtoženca.
Tožilka v pritožbi vztraja pri višji kazni
Predlagala je, naj višje sodišče za kaznivo dejanje umora določi kazen trideset let zapora in nato izreče enotno kazen triindvajset let in deset mesecev zapora. Na sodbo se je pritožila tudi Vozličeva žena, ki je vztrajala, da on tega ni storil, saj ni človek, ki bi moril.
Kaj je vplivalo na odločitev okrožnega sodišča?
Sodnica poročevalka Barbara Žumer Kunc je ob predstavitvi sodbe pojasnila, da je prvostopenjsko sodišče po obsežnem kazenskem postopku ugotovilo, da je Vozlič obe očitani kaznivi dejanji storil z neposrednim naklepom. Pri odmeri kazni je upoštevalo težo kaznivih dejanj, stopnjo obtoženčeve krivde ter njegovo zmanjšano prištevnost.
Predsednik senata Luka Grasselli je v krajši obrazložitvi sodbe dejal, da je v celoti sledil obtožnici tožilke Irene Igerc. Dejal je, da je dokazni postopek pokazal na krivdo Vozliča. To dokazujejo tudi mešane biološki sledi na njegovih oblačilih, v vozilu in na kljuki kuhinjskih vrat ter na kameri. Tudi analiza posnetkov kamer po mnenju izvedenca za prepoznavo oseb kaže ujemanje ene od oseb z obtoženim Vozličem. Ob tem je dejanje z ločeno obravnavanim I. S. storil načrtovano in naklepno zaradi maščevanja in nakopičene jeze. Bal se je namreč, da bo Delić o njem razkril zaupne obremenilne informacije glede preprodaje mamil.
Ni prenesel zavrnitve
Oškodovanec je konec julija 2023 namreč nehal delati pri njemu, končal je njuno dotedanje zaupno prijateljstvo. Od njega je ob tem zahteval še eno plačo, ki naj bi mu jo bil dolžan. Ob tem je psihološki izvedenec Matjaž Copak dejal, da je Vozlič oseba, ki ne prenese zavrnitve.
Senat je tudi menil, da je dokazano, da je dvojica zakrinkana 5. septembra 2023 v zgodnjih jutranjih vstopila v poslovno-stanovanjsko stavbo na naslovu Trnava 5a v Braslovčah ter obrnila nadzorne kamere tako pri vhodu v stavbo kot v skupni kuhinji. To sta storila, da se ju ni bi videlo, ko sta vstopila v stavbo.
Na silo sta vdrla v zaklenjeno sobo številka 20 in v njej šestkrat ustrelila 42-letnega državljana Bosne in Hercegovine Edina Delića. Pred tem sta se dogovorila, kako bosta to storila, in pri tem usklajeno delovala. Vozlič je priskrbel pištolo in strelivo ter posredoval podatke o tem, kje oškodovanec biva.
Ustrelila sta ga s polavtomatsko pištolo
Bosanskega delavca sta ustrelila s polavtomatsko pištolo znamke Crvena zastava in mu pri tem prestrelila srce. Za žrtev, ki je v času streljanja ležala v postelji in tudi spala ter se zato ni mogla braniti, so bile usodne obsežne krvavitve v prsni votlini.
Glede poskusa izsiljevanja podjetnika je senat menil, da je pri poskusu ostalo le zato, ker je podjetnik grožnje prijavil policiji. Nepravnomočno obsojen Vozlič, ki je v priporu od 11. septembra 2023, svojih groženj in namer zato tudi ni mogel uresničiti. Tudi njega je namreč isti dan, kot je umoril Delića, izsiljeval z grozilnimi klici in s sporočili SMS, da bo končal kot nesrečni bosanski delavec.
Sodbo z odločitvijo višjih sodnikov bodo vpleteni dobili pisno po pošti.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
