Vinogradnica postala po naključju, a tega ne bi zamenjala za nič na svetu
Mojca Praprotnik, predsednica Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki, se je vinogradniško-vinarskih vrstah znašla pred enajstimi leti. »Če bi mi takrat rekli, da bom danes vinogradnica, ne bi verjela,« prizna, a doda, da danes tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Domač vinograd sta s sestro prevzeli, ko sta oče in mama razmišljala, da bi ga posekala.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za svoje predano delo, ki je ključno tudi za razvoj lokalnega turizma, je Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki letos prejelo občinski grb. Z ohranjanjem običajev krepi lokalno vinarsko identiteto. Z izobraževanji ključno pripomore k dvigu kulture pitja. Z jasno vizijo, ki namenja poudarek butičnosti lokalih vin, društvo svoj lokalni vinogradniški okoliš uvršča med bolj prepoznavne vinarske destinacije pri nas.
Letos vinogradniki obeležujejo trideset let delovanja, od tega osemindvajset let samostojnega. »Prvi dve leti smo bili sekcija znotraj Turističnega društva Šmartno ob Paki,« pravi predsednica Mojca Praprotnik, ki društvo vodi že devet let.
S 130 člani je Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki najštevilnejše tovrstno društvo pri nas. Združuje vinogradnike občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje, ki spadajo v šmarsko-virštanjski vinorodni okoliš.
Dragocen podmladek
S številnimi strokovnimi izobraževanji skrbno negujejo vinogradniško-vinarsko tradicijo. Vsako leto organizirajo do sedem izobraževanj o kletarjenju, rezu trte, vinogradništvu, delovne pokušine vin, ocenjevanje vin. Dvakrat so že organizirali tudi tečaj za someljeja in kletarja. Vinogradniki imajo več ciljev, eden, ki so ga že uresničili, je ustanovljena lokalna vinskoturistična pot.
Izziv, s katerim se društvo sooča, je podmladek. »Mlade je težko navdušiti za vinarstvo. Na našem območju, če potegnemo črto, prevladujejo manjši vinogradniki, kar pomeni, da se od vinogradništva ne da živeti. Vendar nam občasno še uspe pridobiti kakšnega mladega navdušenca,« pojasni Praprotnikova. Po njenih besedah je za uspešnega vinarja ključna ljubezen do vina.
Ključni za lokalni turizem
Vinogradi na Štajerskem se, pravi sogovornica, krčijo, zato predvsem mlade vinogradnike spodbujajo, naj jih zasajajo na novo. »Pri tem nam gre dobro,« prizna. Pove, da kakovost vina in vinarja ni odvisna od velikosti vinograda in količine pridelanega vina.
»Naši člani so največ naredili na področju dodane vrednosti vin,« poudari predsednica, pri čemer izpostavi kulturo pitja. Ta sledi načelu manj je več. »Spodbujamo uživanje manjših količin kakovostnih vin,« pravi. V ta namen vinogradnike spodbujajo k stekleničenju vin, degustacijam, organizirajo tovrstne teambuildinge, nekateri pridelujejo penine.
Praprotnikova je prepričana, da lokalni vinarji pomembno prispevajo k razvoju lokalnega turizma. Upa, da bo občini uspelo ustvariti vizijo razvoja turizma, ki bi vključevala vinske kleti lokalnih pridelovalcev. »Verjamem, da bomo postali pomemben turistični destinacijski cilj.«
Njihova vina v samem vrhu
Turistično priložnost predsednica vidi v nastanitvah, ki bi omogočale bivanje med vinogradi. Tovrstno nadgradnjo si želijo predvsem mlajši vinogradniki, ki so vinograde prevzeli od staršev in se ukvarjajo s pridelavo butičnih vin ter penin.
Vina vinarjev Šmartnega ob Paki so odlično ocenjena. »Smo v vrhu,« poudari Praprotnikova, ki je tudi vitezinja vin celjskega omizja in članica upravnega odbora Vinisa.
V domačem kraju so imeli letos ocenjevanje vin treh vinorodnih dežel, ki ga je organizirala Zveza vinarjev Slovenije. »To je posebna čast za naš kraj in naše vinarje ter dokaz, da delamo dobro,« meni.
Je naziv vinorodna dežela ogrožen?
Največja skrb številnih slovenskih vinogradnikov je trsna rumenica, ki zadnja leta pustoši v vinogradih in za katero ni škropiv. Okužene vinograde posekajo, da se učinkovito rešijo bolezni. Zato obstaja nevarnost, da bo zaradi trsne rumenice resno upadlo število vinogradov, kar se že dogaja.
»Trenutno imamo v Sloveniji 13.600 hektarjev vinogradov, če bo vinogradniška kapaciteta padla pod deset tisoč hektarjev, bomo kot država izgubili naziv vinorodne dežele,« pojasnjuje sogovornica.
Prepričana je, da se ta scenarij lahko uresniči, če bodo obupali manjši vinogradniki, ki jih je pri nas največ.»Na udaru so predvsem Haloze in Dolenjska, v Šmartnem ob Paki s trsno rumenico zaenkrat nimamo težav,« pove sogovornica.
Z rednimi izobraževanji so se tamkajšnji pridelovalci vin naučili učinkovito soočati tudi z esco, s kapjo vinske trte.
»Vinogradnica sem postala po naključju, a danes tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Domač vinograd sva s sestro prevzeli, ko sta oče in mama razmišljala, da bi ga posekala.«
Sreča je zdrav vinograd
Spomni, da je bila Štajerska pred kratkim izbrana za najlepšo vinsko destinacijo v Evropi. »Povozili smo Francoze in Italijane, ki veljajo za vodilne,« hudomušno pravi Mojca.
Laskavi naziv je prišel predvsem po zaslugi pestrosti, ki jo ustvarjajo ravno manjši in zato pogosto butični vinogradniki. »Butičnost je v svetu trenutno v modi, ki ji sledimo tudi v našem društvu,« pojasni.
Poudarja, da je za vinogradnika največja sreča zdrav vinograd. »In kakovostno vino. Danes skoraj ni več slabih vin, saj so pivci vedno bolj zahtevni,« pravi. »Čeprav prodaja vina niha, se vinogradniku, ki prideluje dobro vino, ni treba bati, da ga ne bi mogel prodati,« meni sogovornica, ki se je v vinogradniško-vinarskih vrstah znašla pred enajstimi leti.
Vinogradnica postala po naključju
»Če bi mi takrat rekli, da bom danes vinogradnica, ne bi verjela,« prizna, a doda, da danes tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Domač vinograd sta s sestro prevzeli, ko sta oče in mama razmišljala, da bi ga posekala.
»Nisva mogli dopustiti, da bi toliko let njunega truda in ljubezni šlo v nič,« pove.
Uživa v kleti. Prebrala je veliko knjig o kletarjenju, največ znanja ji je dalo konkretno delo. Rada degustira vina, jih predstavlja in deli svoje znanje o kulturi pitja.
Veliko ji pomeni, ko tudi popolni nepoznavalci z njenih predstavitev odnesejo veliko znanja o žlahtni kapljici, tudi o tem, kako jo kombinirati s hrano.
Vodenje društva ji je v veliko veselje. »Ko vidiš zadovoljne in ustvarjalne člane, ti da energijo in veš, da delaš prav,« pove.
Podnebne razmere zahtevajo prilagoditve
Letina je letos več kot odlična. Vinogradom v Šmartnem ob Paki je bilo s sušo prizaneseno. Pridelovalci so zabeležili rekordne sladkorne stopnje, rekordno količino pridelka in zelo zdravo grozdje. K dobrim rezultatom je po mnenju Praprotnikove pripomogla tudi lega vinogradov.
»Naši vinogradi so na skrajnem robu Kamniško-Savinjskih Alp, ki jih ščitijo pred vročino in posledično sušo. Tudi ilovnata in laporna tla so se obnesla,« pojasnjuje.
Dodaja, da se njihova lega izkazuje kot idealna za vinogradništvo v prihodnosti. »Tudi v tujini, na primer v Franciji in Italiji, večji vinogradniki svoje vinograde selijo višje,« pravi.
»Danes skoraj ni več slabih vin, saj so pivci vedno bolj zahtevni.«
Vrnitev starih sort
V domače vinograde se vrača tudi vedno več starih sort, ki lažje prenašajo vročino. Iz njih so nekoč pridelovali vina, ki so jih uporabili predvsem za brizganec, danes iz njih pridelujejo vrhunska vina. Zaradi podnebnih razmer je tudi vedno več izzivov v kletarstvu.
»Trgamo vsako leto bolj zgodaj, pravzaprav že poleti. Temu je vedno bolj prilagojena tudi oprema, zelo pomembno je tudi hlajenje grozdja,« pojasnjuje sogovornica. Dodaja, da kletarjenje zato postaja vedno bolj zahtevno.
Skrbijo za ohranjanje lokalnih običajev
Društvo že vrsto let skrbi za številne običaje. Med osrednjimi je martinovanje, ki je tudi praznik občine. Pred občinsko zgradbo raste potomka žametovke z Lenta, iz katere napravijo protokolarno vino.
Že osemindvajset let po martinovanju tri konce tedna zaporedoma organizirajo dneve odprtih vrat lokalnih kleti. Ti so priljubljeni predvsem pri domačinih. Konec leta pripravijo božično-novoletno druženje v Martinovi vasi.
Zelo priljubljen je tudi običaj gospodarjev krst vina, ko gredo na predvečer martinovega od kleti do kleti in krstijo mošt.
Na martinovanju vsako leto razglasijo tudi kletarja leta. Eden pomembnejših običajev je postavitev klopotca, ki ga vsako leto postavijo pri drugem vinogradniku.
Društvu priznanje občine pomeni veliko. »Predvsem je dokaz, da naše delo ni spregledano. Očitno delamo dobro,« meni Praprotnikova in dodaja, da so priznanja zelo veseli.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
