Celje
Burno na soočenju za župana Celja: borba za vsak glas
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Zadnje soočenje celjskih županskih kandidatov pred nedeljskimi lokalnimi volitvami je bilo izjemno burno. Osrednje teme so bile med drugim: promet, parkiranje, gospodarstvo, stanovanja in medsebojni očitki.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na soočenju, ki sta ga organizirala Televizija Celje in Medijska hiša Novi tednik in Radio Celje, so bili prisotni Matija Kovač (Lista Matija Kovača), Bojan Šrot (Celjska županova lista Bojana Šrota) in Tomaž Krajnc (Lista Tomaža Krajnca). Na soočenju ni bilo Darka Radikovića (Resnica).
Prve spremembe po volitvah in dosedanji dosežki
Tomaž Krajnc je na uvodno vprašanje, kaj konkretno bi se v načinu vodenja občine spremenilo, če bi postal župan, odgovoril, da se je v 35 letih dela v gospodarstvu naučil, da je pomembno vedeti za vsak projekt, kako se ga lotiti, kje dobiti denar in kdo je odgovorna oseba za projekt.
»Projekti v Celju imajo danes predolge roke, trajajo bistveno predolgo. Če bom župan, se bodo na tem področju zagotovo zgodile prve spremembe.«
Matiju Kovaču je bilo postavljeno vprašanje, kaj je po njegovem največji dosežek prvega mandata, na katerega je najbolj ponosen, in kaj bi bila ključna nova razvojna usmeritev drugega mandata.
Poudaril je sprejet občinski prostorski načrt (OPN): »Ta je v Celju dolgo manjkal. V tem času smo mesto odprli ljudem in sodelovanju. Uredili smo številne površine, obnavljali ceste, naredili smo resnično veliko. V prihodnje bomo dali poudarek krepitvi regijskemu središču znanja, bližini izobraževanja gospodarstvu, novim gospodarskim conam in premišljeni politiki razvoja mesta.«
Krajnc je pri tem dodal, da je OPN premalo razvojno naravnan: »Dolgoročno ne omogoča razvoja mesta.«
Šrot: »Celje stagnira«. Kovač: »To ne drži!«
Bojan Šrot, ki je v preteklosti v Celju bil župan 24 let, je pri vprašanju, kaj je po njegovem mnenju tisto, kar je v preteklosti dokazal, da zna narediti bolje od drugih, in kaj novega zdaj prinaša Celju, omenil center za ravnanje z odpadki in Toplarno Celje.
»Tudi tokrat smo pripravili program s konkretnimi projekti. Do zdaj sem dokazal, da znam poiskati rešitev in denar za projekte. Naš pogled je usmerjen v prihodnost: stanovanjska problematika, parkirišča, obvoznica. Ocena je, da je Celje v tem mandatu stagniralo. In da je treba narediti nekaj konkretnega za razvoj.«
Kovač se z navedbami Šrota ni strinjal: »Celje nikakor ne stagnira. Samo letos je bilo v Celju za 37 milijonov naložb. Podvojili smo evropska sredstva za projekte! Tudi država je v projekte v Celju ogromno vlagala, tudi število podjetij je naraslo. Mesto se razvija.«
Kovač Šrotu: »Zavirali ste sprejem OPN!«
Šrot mu je kontriral, da Kovač omenja projekte, ki so bili v večji meri državne naložbe, a mu je Kovač odvrnil, da razpolaga z napačnimi podatki.
»Tudi sprejem občinskega prostorskega načrta ste toliko let sistematično zavirali,« mu je dejal Kovač.
Nato so vprašanja prešla na trenutno najaktualnejše zadeve v Celju, ki so v času kampanje bila tudi največkrat poudarjena: promet, parkiranje in prometna infrastruktura
Bojan Šrot v svojem programu obljublja začetek gradnje južne obvoznice do leta 2030, več kot 1000 novih parkirnih mest ter asfaltiranje vseh javnih občinskih cest. Južna obvoznica je odvisna tudi od države. Katere konkretne dogovore z državo bi moral doseči že v prihodnjem letu, da bi bila obljuba o začetku gradnje do leta 2030 uresničljiva?
»Mi smo že v zadnjem mojem mandatu pripravili tri idejne rešitve za obvoznico,« je omenil in nato za počasnost projekta s prstom pokazal na mandat Kovača.
»Mi ves čas zagovarjamo gradnjo garažne hiše v Ulici XIV. divizije, dodatna parkirišča v večjih mestnih naseljih in celotno prenovo parkirnega režima,« je dejal Šrot.
Krajnc: »Garaže v kletne etaže«
Eden največjih napovedanih projektov v Celju je zagotovo Potniški center Celje, ki naj bi povezal železniški in avtobusni promet, Celebus, kolesarske in pešpoti ter garažno hišo.
Ali je realno, da bi projekt Matija Kovač izpeljal v naslednjem mandatu in kako odgovarja na očitke, da bi z lokacijo v Ulici XIV. divizije le še povečal promet skozi mesto?
»Časovnica kaže, da je prihodnje leta predvideno gradbeno dovoljenje, v letu 2029 pa začetek gradnje,« je pojasnil Kovač.
Glede obvoznice pa je dejal, da so od pretekle vlade dobili zavezo, da bo državni prostorski načrt razgrnjen do 2028.
Tomaž Krajnc je pri vprašanju o parkiranju in prometu pojasnil, da gre za parkiranje stanovalcev in za parkiranje tistih, ki dnevno migrirajo v mesto.
»Možne lokacije za garažne hiše so v Ulici XIV. Divizije, izza Knežjega dvorca, pri III. Osnovni šoli, tudi za hotelom Celeia. Garažne hiše je treba postavljati v kletne etaže, v zgornjih etažam pa dati prostor za druge dejavnosti in stanovanja.
Cenovno dostopno parkiranje
»Izvajamo že projekt prizidave na območju Glazije in projekt garažne hiše v Dečkovem naselju. Pri načrtovanju parkirnih mest moramo biti preudarni in ljudem omogočiti dostopno cenovno parkiranje. Ne bomo preizkušali ničesar, kar samo v teoriji omenjamo,« je dejal Kovač.
Šrot: »Ne strinjam se s Potniškim centrom!«
Znano je, da se Šrot ne strinja s Potniškim centrom: »Ne poznam mesta, kjer bi bili železniška in avtobusna oddaljeni 300 metrov in povezani, pa gre občina vseeno v gradnjo nove avtobusne postaje. Predstavljate si hrup in težo vseh avtobusov, ki bodo tja vozili.«
Kovač mu je zabrusil, da gre za sodobno reševanje problemov, ki jih izvajajo sodobna mesta.
Krajnc: stanovanjski lizing
Ena od izjemno aktualni tem v Celju je je tudi stanovanjska politika in kako mlade zadržati v Celju.
Tomaž Krajnc obljublja stanovanjski lizing oziroma dolgoročni najemu z možnostjo odkupa: »Zadeva je preprosta. Če stanovanja zgradi občina, jih lahko na trgu ponudi za manjšo ceno kot je trenutno na trgu, kar si bodo mladi lažje privoščili.«
Matija Kovač napoveduje več kot 200 novih javnih najemnih stanovanj, med drugim 126 stanovanj v Dečkovem naselju, in nadaljevanje drugih stanovanjskih projektov. Kdaj bodo ta stanovanja dejansko na voljo?
»Gre za neprofitna stanovanja, ki bodo zgrajena do 2029. Sprejeli smo nekaj prostorskih aktov za gradnjo zasebnih stanovanj, s katerimi bo razbremenjen pritisk na področju potreb za stanovanja,« je odgovoril Kovač. Omenja tudi stanovanja za starejše na območju Sončnega parka.
Bojan Šrot pa obljublja 300 vseljivih najemnih stanovanj za mlade do 35. leta in mlade družine do leta 2030. Napoveduje tudi projekt Prva hiša, s katerim bi mladim omogočili pridobitev prvega doma.
Na vprašanje, kje bi te hiše lahko stale, kako bi občina projekt financirala in po katerih merilih bodo mladi do njih upravičeni, je dejal
»Že pred štirimi leti smo naredili projekt Prva hiša in v naslednjem mandatu ga bomo izvedli.« Obregnil se je ob navedbe Kovača o 126 stanovanjih: »Gre za naložbo Stanovanjskega sklada!« A mu Kovač ni ostal dolžan in omenil še nekaj projektov na področju stanovanj za mlade, ki jih Celje želi obdržati v mestu, ter projekt Magnet, ki dela tudi na tem področju, ter stanovanjski program.
Gospodarski razvoj, nova delovna mesta in prihodnost Celja
Vizija Bojana Šrota Celja so tudi spodbude za mala podjetja, obrtnike in gostince v višini 4 milijone evrov do leta 2030 ter tisoč novih delovnih mest. Kako bi to zagotovil?
»S spodbudami malih in srednjih podjetij, ki ustvarjajo nova delovna mesta. S plačami smo pod slovenskim povprečjem. Nujna je enotna točka na občini za pogovore z gospodarstveniki. Imam ponujeno roko vlade, da lahko pride v Celje tudi kakšna direkcija,« je odgovoril Šrot.
Za Matijo Kovača pa je območje Stare Cinkarne eno najpomembnejših razvojnih priložnosti Celja.
Po okoljski sanaciji tam predvideva dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, raziskave in nove tehnologije. Sanacija območja pa je v veliki meri odvisna od države. Kaj konkretno predvideva na tem območju?
Območje Stare Cinkarne v Celju po Kovačevem mnenju veliko obeta na področju gospodarskega in poslovnega razvoja.
»V ta prostor umeščamo poleg gospodarske dejavnosti med drugim tudi Center civilne zaščite,« je odgovoril Kovač. Omenja tudi predvidene nove gospodarske cone na Ljubečni, Teharjah, Lopati in v Trnovljah.
O soljenju pameti
Kovač je s Šrotom padel v ostro debato, ko mu je očital, da je občina izgubila kar nekaj tožb zaradi Stare Cinkarne oziroma nesaniranih zemljišč: »Občina takrat ni bila dovolj skrbna. Zdaj nam pa solite pamet!«
»Naj se gledalci in poslušalci odločijo, kdo komu soli pamet,« je odvrnil Šrot. »Meni ni treba ničesar očitati!«
Tomaž Krajnc veliko pozornosti v svojih načrtih namenja gospodarskemu razvoju, obenem pa izpostavlja Šmartinsko jezero kot enega največjih neizkoriščenih razvojnih potencialov Celja.
»Šmartinsko jezero je bistveno premalo izkoriščeno. Ne znamo povezat turističnih točk med seboj. Je dodana vrednost celjskemu turizmu. Popraviti bi morali kakovost vode in lahko naredimo vrhunsko destinacijo za turizem,« je odgovoril Krajnc.
O plesu in obnovi Celjskega doma
Govora je bilo tudi o Zavodu za sodobni ples v Celju.
Kovač je ob tem pojasnil, da je predvidena tudi obnova Celjskega doma: »Obstoj zavoda za sodobni ples pa je v zraku. Z ministrico za kulturo bomo v naslednjem tednu opravili še en pogovor.«
Krajnc je dejal, da je kultura bistveni del identitete naroda, se je pa strinjal z obnovo Celjskega doma: »Zavodu za sodobni ples pa sem od začetka nasprotoval. Problem je v zasnovi zavoda. Več zaposlenih je predvideval v upravi kot pa strokovnjakov za ples.«
Šrot je poudaril, da v njegovi strani ves čas opozarjajo na nedorečenost in na nepravilno vrednotene stroške omenjenega zavoda: »Če bom izvoljen, bom realiziral obljubo, da bo pritličje Kajuhovega doma namenjeno ljubiteljski kulturi.«
Kovač je dejal, da kultura potrebuje prostor, poudarja Dom ustvarjalnih skupnosti, kjer bodo kulturniki dobili svoj prostor. »Nismo zapravljali sredstev za zavod za sodobni ples, to ne drži,« se je odzval na očitke Šrota.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
