Zgodbe mesta, ki jih je pred pozabo rešila izjemna Celjanka
Tudi o zlatih ribicah v mestnem parku ter obiskih Srečka Kosovela v novi knjigi Celje med zgodbami in stoletji: Kulturnozgodovinski sprehodi po Celju in bližnji okolici.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Celje ni le mesto zgodovinskih stavb in znanih znamenitosti, temveč tudi mesto številnih osebnih zgodb, usod in spominov, ki skozi čas soustvarjajo njegovo podobo.
Del tega bogatega izročila zdaj oživlja nova knjiga Celje med zgodbami in stoletji: Kulturnozgodovinski sprehodi po Celju in bližnji okolici, ki jo je ob petdesetletnici delovanja svojega domoznanskega oddelka izdala Osrednja knjižnica Celje. »S pomočjo zgodb ljudi, stavb in ulic razkriva bogato preteklost mesta,« poudarjata urednici knjige Janja Jedlovčnik in dr. Alenka Hren Medved.
Izid publikacije sovpada s pomembnim jubilejem Osrednje knjižnice Celje. Domoznanski oddelek je bil ustanovljen leta 1976 in že pet desetletij skrbi za zbiranje, obdelavo, hranjenje in predstavljanje gradiva, povezanega s Celjem in širšim celjskim območjem. Knjiga je zato tudi poklon dolgoletnemu poslanstvu knjižnice in vsem, ki so s svojim delom prispevali k ohranjanju lokalne kulturne dediščine.
Prinaša izbor doslej neobjavljenih zapisov Celjanke Božene Orožen, ki se je rodila leta 1929 in umrla lani. Bila je profesorica slovenskega in ruskega jezika, raziskovalka, publicistka in pomembna poznavalka celjske preteklosti.
»Njeni zapisi bodo bralca popeljali med zgodbe ljudi, stavb in ulic ter odstrli manj znane podrobnosti iz zgodovine Celja in njegove bližnje okolice. Besedila dopolnjuje slikovno gradivo, ki povezuje podobe nekdanjega in današnjega mesta ter omogoča zanimiv pogled na spremembe skozi čas.
Lokalna kulturna dediščina
Božena Orožen je bila tesno povezana z domoznansko dejavnostjo v celjski osrednji knjižnici. Med letoma 1983 in 1991 je vodila oddelek za raziskovalno delo in posebne zbirke, predhodnika današnjega domoznanskega oddelka. S svojim raziskovalnim in publicističnim delom je pomembno prispevala k ohranjanju in predstavljanju lokalne kulturne dediščine. Tudi po upokojitvi je ostala dejavna na področju domoznanstva.
Za objavo in pripravo knjige sta poskrbeli urednici Janja Jedlovčnik in dr. Alenka Hren Medved, ki sta izbrali in uredili Boženine zapise ter jih povezali v vsebinsko celoto. »Knjiga tako ni le poklon njenemu delu, temveč je tudi dragocen prispevek k ohranjanju zgodovinskega spomina mesta,« poudarjajo v Osrednji knjižnici Celje.
Zakaj knjiga?
V univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki deluje v sklopu knjižnice, je Božena Orožen vrsto let vestno pripravljala različne referate o slovenskih krajih in pokrajinah z vidika kulturne zgodovine in vanje vpletala odlomke iz različnih literarnih del slovenskih avtoric in avtorjev.
Janja Jedlovčnik je njene referate zbirala in tako se ji je porodila zamisel, da bi ugledali luč sveta v knjižni izdaji, saj so kakovostni in obenem nudijo veliko informacij.
»Ker letos naša knjižnica obeležuje tri jubileje, se nam je zdelo prav, da bi izdali vsaj del njenih referatov. Izbrala sem enajst tistih, v katerih se avtorica osredotoča na Celje, saj naše mesto še nima vodnika, ki bi vključeval njegov kulturnozgodovinski vidik. V teh zapisih gospa Božena med drugim opozori na nekatere skoraj že pozabljene osebnosti Celja ter skozi svoje pronicljive oči opisuje utrip mesta in njegove okolice vse do Teharij,« pojasni.
Vsebina je svojevrsten vodnik
Ob tem je dr. Alenka Hren Medved dodala, da je knjiga pravzaprav praktičen vodnik po mestu ob Savinji in okolici. »Prepričana sem, da jo bodo z zanimanjem prebrali vsi zavedni Celjani in tisti, ki jih življenje v mestu zanima. Knjiga je prav tako dobrodošel vir informacij za turistične vodnike, učitelje in številne druge.«
Vsak opisan sprehod v knjigi ima svoj zemljevid, ponaša se tudi z bogatim fotografskim gradivom. Starejše fotografije so iz arhiva celjske knjižnice, za novejše je poskrbela Maksima Voga. Avtorica celostne podobe knjige, ki je izšla v tristo izvodih, je Tina Pregelj Skrt. »Cena knjige je skromna, čeprav ni skromna njena vsebina,« poudarja. dr. Alenka Hren Medved.
Bila je nežna in skromna
Po besedah urednic knjige je bila Božena Orožen nežna in skromna gospa, a obenem velika, saj je svoje bogato znanje razdajala. »Zagotovo bi bila zelo vesela te knjige. Ko sva se leta 2014 zaposlili v Splošni knjižnici Celje, sva jo srečevali, saj je pogosto prihajala na obisk v svoje dolgoletno delovno okolje.«
Zadnje obdobje življenja je preživela v Domu ob Savinji. Brala je do zadnjega. »Ko ni več zmogla, je koga poslala v knjižnico po kakšno knjigo. Bila je seznanjena z vsem, kar se dogaja. Med drugim je prebirala tudi Novi tednik.«
V knjigi je objavljenih enajst njenih sprehodov po mestu, še nekaj jih je ostalo neobjavljenih, preostali bodo objavljeni na portalu Kamra, na katerem je predstavljena kulturna dediščina slovenskih pokrajin.
Zlate ribice in neprikupne pene
Ko je Janja Jedlovčnik pred časom organizirala pohod po Celju na osnovi zapisov iz te knjige, so ji udeleženci rekli, da so slišali veliko novih informacij o mestu. »Med drugim so bili presenečeni, da je Celje rad obiskoval tudi Srečko Kosovel. Njegova sestra je namreč v nekdanji lekarni na vogalu Slomškovega in Glavnega trga opravljala prakso in Srečko jo je v Celju nekajkrat obiskal,« pravi in doda, da je v knjigi veliko ganljivih Boženinih spominov.
Med drugim piše, kako jo je kot deklico skozi okno stanovanja spremljal pogled njene mame, medtem ko je čez mostiček prečkala potok Sušnica in je okolje na drugi stani potoka doživljala kot širen svet. Čez leta je pogosto hodila po isti poti, le maminega pogleda ni bilo več.
Opisuje tudi, kako z občutki žalosti opazuje propadajoč vodomet v celjskem parku, v katerem so bile nekoč zlate ribice. Kasneje so ga obnovili. Opozarjala je tudi na onesnaženost Savinje, ampak na svojstven način, saj je zapisala, da opaža, kako po reki občasno plavajo neprikupne pene.
Izteka se pestro leto
Po besedah direktorice Osrednje knjižnice Celje Polonce Bajc Napret je bilo letošnje leto za knjižnico izjemno pestro. Začeli so ga z odprtjem Dnevne sobe z razgledom v drugem nadstropju, s čimer so bralcem ponudili prijetno okolje za branje in javnosti sporočili, da sledijo sodobnim smernicam v knjižničarstvu, saj se vloga knjižničnih prostorov močno spreminja.
»Bogata zgodovina knjižničarstva na Celjskem sega v leto 1906, ko je vrata odprla prva čitalniška knjižnica v Narodnem domu. To je bil ključen prelom, ki je v družbi utrdil zavedanje, da izobrazba in branje nista le privilegij posameznikov, temveč pravica ter osnovni steber celotne skupnosti. Iz teh korenin so kasneje zrasle Mestna knjižnica Celje, pionirska in študijska knjižnica. Leta 2010 smo se vsi oddelki združili in preselili v skupne sodobne prostore na Muzejskem trgu pod imenom Osrednja knjižnica Celje,« je poudarila direktorica.
Prostor vseh generacij
Knjižnica je, kot še pravi, danes veliko več kot le prostor za izposojo knjig.
»V Celju nudimo odličen zgled, kako močno lahko knjižničarstvo zaznamuje lokalno okolje, saj smo postali pravo stičišče vsakdanjega utripa mesta in njegovih prebivalcev. Po deležu včlanjenih uporabnikov smo daleč nad slovenskim povprečjem, ponašamo se z eno največjih univerz za tretje življenjsko obdobje, že trideset let dejavno digitaliziramo kulturno dediščino mesta, našo otroško Knjižnico pri Mišku Knjižku je vizualno oblikovala svetovno znana Celjanka umetnica Lila Prap. Smo tudi Unescovo mesto literature in še bi lahko naštevala.«
Ob tem dodaja, da se zaradi splošnega upada bralne kulture srečujejo tudi s številnimi izzivi. »A tisto, kar največ šteje, je, da ostajamo prostor vseh generacij. Z uporabniki gojimo pristne osebne odnose in na prvo mesto vedno postavljamo človeški stik. To seveda ne pomeni, da ne uvajamo najsodobnejših digitalnih storitev, te so v današnjem času neizogibne, vendar želimo z osebnim pristopom v knjižnici ohraniti tradicijo, toplino in vse tiste vrednote, ki jih v sodobnem svetu primanjkuje.«
Varuhi zgodovinskega spomina
Domoznanski oddelek v Osrednji knjižnici Celje, ki obeležuje petdeset let delovanja, je že od nekdaj trden steber knjižnice in ključni varuh lokalnega zgodovinskega spomina ter identitete celjskega območja. Po besedah direktorice se je njegova vloga v petih desetletjih močno spremenila in danes predstavlja premišljen preplet digitalizacije in medčloveških vezi.
»Te se najbolj krepijo ob akcijah zbiranja spominov, domoznanskih večerih, prevzemih zapuščin, zunanjih sodelovanjih in pripravah raznolikih razstav,« poudarja in dodaja, da imajo na tem oddelku zaposlene odlične sodelavce, ki so strokovno podkovani in predani domoznanci, vsak na svojem področju.
»Brez njihovega znanja, trdega dela in zagnanosti si delovanja domoznanskega oddelka ne moremo predstavljati.«
Kot še pravi, jubilejno leto s ponosom zaključujejo z izdajo knjige Celje med zgodbami in stoletji, ki je nastala na podlagi zapuščine Božene Orožen.
»Knjiga je poklon tej izjemni Celjanki, ki je bila v osemdesetih letih tudi sama zaposlena na omenjenem oddelku, hkrati je poklon mestu Celju in vsem Celjanom, zaradi katerih knjižnica živi, ustvarja in raste,« poudarja direktorica Polonca Bajc Napret.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
