Ž. U. / UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Danes od 7. ure naprej so po Sloveniji odprta volišča, na katerih bodo volivci do 19. ure odločali, kdo bo prihodnja štiri leta vodil njihove občine. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve in javno upravo je bilo septembra v Sloveniji 1.605.948 volilnih upravičencev.

V vseh 212 občinah volivci izbirajo župane in člane občinskih svetov, v številnih pa tudi člane svetov krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti. Za županska mesta se poteguje 614 kandidatov, za 3354 svetniških mest pa 18.016 kandidatov. Če prištejemo še kandidature za svete ožjih delov občin, njihovo skupno število dosega približno 31.000.

Gre torej za precej obsežnejše volitve, kot nakazuje zgolj izbira župana. Občinski sveti namreč sprejemajo proračune, prostorske načrte in številne druge odločitve, ki neposredno vplivajo na življenje prebivalcev.

Ž. U. / UI

Največja konkurenca v Ljubljani, Mariboru in Kopru

Čeprav bodo volivci po vsej državi odločali o enakih vrstah občinskih organov, so razlike v konkurenci med kandidati precejšnje.

Največ županskih kandidatov, kar 15, ima Ljubljana. V Mariboru in Kopru jih kandidira po deset, v Idriji osem. Po sedem kandidatov se poteguje za županski položaj v desetih občinah, med drugim v Domžalah, Kranju, Moravčah, Velenju in Radovljici.

Prednost aktualnih županov

Občinski časopis ali županova propaganda? Meja je lahko zelo tanka

Ž. U. / UI

V 12 mestnih občinah se skupno za županske položaje poteguje 77 kandidatov. Prav tekme v večjih mestih bodo danes med najbolj spremljanimi, saj bodo volivci odločali tudi o prihodnjem razvoju nekaterih največjih gospodarskih in upravnih središč države.

Število kandidatov sicer še ne pove, kako izenačena bo tekma. V občinah z več kandidati se lahko glasovi razdelijo med številne tekmece, kar povečuje možnost drugega kroga. Tam se bosta za županski položaj pomerila kandidata z največ glasovi iz prvega kroga, če nihče danes ne bo dosegel zahtevane večine.

Kandidatov je vse manj, ženske ostajajo v manjšini

Primerjava s preteklimi lokalnimi volitvami razkriva zanimiv trend. Število ljudi, ki se odločajo za kandidaturo, se zmanjšuje.

Leta 2018 se je za županska mesta potegovalo 800 kandidatov, leta 2022 jih je bilo 618, letos pa 614. V osmih letih se je torej njihovo število zmanjšalo za 186 oziroma za dobrih 23 odstotkov.

Ž. U. / UI

Podoben trend je opazen pri kandidaturah za občinske svete. Leta 2018 je kandidiralo 22.314 ljudi, pred štirimi leti 18.671, letos pa 18.016. V osmih letih se je njihovo število zmanjšalo za skoraj petino.

Posebej izrazita ostaja razlika med spoloma. Med letošnjimi 614 županskimi kandidati je 491 moških in 123 žensk. Ženske tako predstavljajo le petino vseh kandidatov za vodenje občin, čeprav se je njihovo število v primerjavi z letom 2022, ko jih je kandidiralo 107, nekoliko povečalo.

Neodvisni kandidati razkrili načrte

Zakaj so šli na svoje? Trije neodvisni kandidati o boju za občine

Drugačna je slika pri občinskih svetih. Med 18.016 kandidati je 8190 žensk oziroma približno 45 odstotkov. Delež kandidatk za svetniška mesta je tako precej višji kot pri županskih kandidaturah.

Nekateri župani občine vodijo že več kot tri desetletja

Lokalne volitve bodo prinesle tudi številne poskuse ponovne izvolitve dolgoletnih županov, hkrati pa bodo nekatere občine zagotovo dobile novega voditelja.

Za nov mandat ponovno kandidira 177 dosedanjih županov. V 34 občinah je menjava na županskem položaju zagotovljena, saj dosedanji župani ne kandidirajo več.

Med najdlje delujočimi župani sta Fran Čebulj v Cerkljah na Gorenjskem in Matjaž Švagan v Zagorju ob Savi, ki se potegujeta že za deveti mandat. Če bosta uspešna, bosta občini vodila tudi v četrtem desetletju svojega županovanja.

Ž. U. / UI

Prav dolgoletni župani imajo na lokalnih volitvah pogosto pomembno prednost. V nasprotju z državno politiko, kjer volivci praviloma glasujejo predvsem za stranke, imajo na lokalni ravni pomembno vlogo osebna prepoznavnost, dosedanje delo ter odnosi s prebivalci.

Koliko ljudi bo sploh prišlo na volišča?

Eno ključnih vprašanj današnjega dne bo volilna udeležba. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 je v prvem krogu glasovalo 47,64 odstotka volilnih upravičencev, kar je manj kot štiri leta prej, ko je udeležba dosegla 51,18 odstotka.

To pomeni, da pred štirimi leti svojega glasu ni oddala niti polovica volilnih upravičencev. Ob predpostavki podobnega volilnega telesa bi enaka udeležba letos pomenila približno 765.000 oddanih glasov.

Lokalne volitve praviloma pritegnejo manj volivcev kot državnozborske, čeprav lokalne oblasti neposredno odločajo o številnih vsakodnevnih vprašanjih, od urejanja cest in javnega prevoza do vrtcev, šol, komunalnih storitev in prostorskega razvoja.

Razlike med občinami so lahko velike. Na udeležbo lahko vplivajo prepoznavnost kandidatov, zanimanje za posamezno volilno tekmo in prepričanje volivcev, da lahko njihov glas vpliva na razplet.

Ž. U. / UI

Volišča odprta do 19. ure, drugi krog čez dva tedna

Volišča bodo danes odprta od 7. do 19. ure. Vsak volivec lahko glasuje na volišču, kjer je vpisan v volilni imenik. Za razliko od parlamentarnih volitev na lokalnih volitvah ni mogoče glasovati na voliščih omnia zunaj občine stalnega prebivališča, prav tako ni mogoče glasovati iz tujine.

Ninamedia

Zadnja anketa v Ljubljani: Janković v prednosti, diši po drugem krogu

Glasovanje organizirajo občinske volilne komisije, ki določajo tudi volišča. Na zadnjih rednih lokalnih volitvah leta 2022 jih je bilo po Sloveniji 3183, samo v Ljubljani pa jih je za letošnje volitve določenih 257.

Za letošnje volitve velja tudi pomembna sprememba volilne zakonodaje. Državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji nimajo več pravice glasovati na lokalnih volitvah. Volilno pravico pod zakonsko določenimi pogoji še naprej ohranjajo državljani Slovenije in drugih držav članic Evropske unije.

Prvi neuradni rezultati bodo začeli prihajati po zaprtju volišč ob 19. uri. Kjer noben županski kandidat ne bo dobil večine veljavnih glasov, bo drugi krog v nedeljo, 29. novembra.

Čeprav bo največ pozornosti tudi tokrat namenjene županskim tekmam, bo za prihodnja štiri leta pomembna tudi sestava občinskih svetov. Izvoljeni predstavniki bodo namreč odločali o občinskih proračunih in razvojnih projektih, ki bodo vplivali na življenje prebivalcev še dolgo po današnjem volilnem dnevu.