Ivan Hrastnik: "Duhovništvo ni služba, je način življenja"
Duhovnik Ivan Hrastnik, prejemnik zlatega grba Občine Gornji Grad, skrbi v občini za tri župnije: Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
"Gornji Grad mi je v vseh teh letih postal dom. Vedno znova odkrivam, koliko dobrih ljudi živi v teh krajih," pravi duhovnik Ivan Hrastnik, letošnji prejemnik zlatega grba Občine Gornji Grad. Tam skrbi za tri župnije: Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta.
Priznanje kot potrditev, da dela dobro
Priznanje lokalne skupnosti Ivanu Hrastniku pomeni potrditev, da dela dobro. "Še bolj ga razumem kot priznanje poslanstvu dušnega pastirja. To, da sem med domačini lepo sprejet, mi pomeni veliko," prizna. V občini izpostavljajo njegov pomemben doprinos k razvoju lokalne skupnosti in ohranjanju duhovne ter kulturne dediščine.
Deček iz hribovske vasi
Odraščal je v katoliški družini in klic v duhovniški poklic ga je spremljal že od malega. Včasih je bil klic močnejši in jasnejši, včasih manj, a nikoli ni utihnil. "Vera ni bila le del nedelje, ampak del vsakdanjega življenja," pove in doda, da mu je bil in mu je še vedno v veliko pomoč stric in krstni boter, pater Ivan Platovnjak, jezuit in profesor duhovne teologije.
"Ob njem sem spoznaval, kako široko in bogato je lahko duhovniško poslanstvo. Največji čar duhovniškega poklica vidim v tem, da to ni samo služba, ampak način življenja,« meni. Od malih nog ga spremlja tudi glasba. "Vsak v družini igra kakšno glasbilo in tudi petje nam je vsem blizu. Po domače povedano imamo veselje do glasbe za dušo," hudomušno pripomni.
Družina z devetimi otroki
Na kmetiji v hribovski vasici Reka pri Laškem, v kateri je utripalo njegovo otroštvo, se je naučil delavnosti, vztrajnosti in spoštovanja do kruha ter narave. »Zaradi strmega terena je bilo marsikaj treba opraviti ročno," pove. V družini je bilo devet otrok. "Sedem nas je še živih. Dva brata, Jože in Martin, sta že pri nebeškem očetu in sta tudi naša priprošnjika. Družina mi je dala veliko lepega, predvsem občutek povezanosti," prizna Hrastnik.
V tistem času sta močno sled pri njem pustila tudi domača župnika – pokojni Jože Horvat in Rok Metličar, ki ga je nadomestil. Prejemnik zlatega grba Občine Gornji Grad je začel ministrirati že kot petletni deček. Zaznamovalo ga je tudi srednješolsko obdobje, ko je obiskoval srednjo zdravstveno šolo v Mariboru in bival v Slomškovem dijaškem semenišču.
Vedno na voljo ljudem
Svoje poslanstvo razume kot življenje med ljudmi in z njimi. "Spremljam jih ob pomembnih življenjskih prelomnicah – od krsta do slovesa ob smrti. Vesel sem, da smem biti del njihovih zgodb, radosti, skrbi, praznovanj in preizkušenj," prizna. V ljudeh se vedno trudi iskati dobro. "Zato se mi zdi pomembno, da drug na drugega ne gledamo skozi pomanjkljivosti, ampak da znamo prepoznati in spodbujati tisto, kar je plemenito in lepo," poudari.
"Ključno je, da si znamo prisluhniti"
Ključno se mu zdi tudi, da si znamo prisluhniti. "Želim si, da bi ljudje vedeli, da lahko vedno pridejo k meni," povabi duhovnik. In opomni, da bi se morali pogosteje zavedati, da je v vsakem od nas nekaj svetega in dragocenega. "Tako bi znali drug drugega še bolj spoštovati, ceniti in sprejemati," je prepričan.
Lokalna skupnost mu je hvaležna tudi za prizadevanja na področju medgeneracijskega sodelovanja. Sodeluje s starejšimi, z družinami in mladimi. Vključen je v različna društva, sodeluje z občino, Ticem in številnimi posamezniki.
"Prav zaradi vseh teh srečanj vedno bolj spoznavam, kako pomembno je, da se ljudje povezujejo. Vsaka generacija nosi v sebi nekaj dragocenega. Pomembno se mi zdi, da se ljudje čutimo sprejete. Pogosto slišimo, da z mladimi ne bo nič. Tega ne verjamem. Tudi starejše generacije so bile nekoč mlade in tudi vanje je morda kdo dvomil. A vendar vidimo, koliko dobrega so ustvarile," razmišlja.
Duhovno bogastvo pod spečim menihom
Njegova želja je, da bi se prepoznavnost domačih krajev širila tudi zunaj Slovenije. "Kar se že dogaja, saj nas obiskujejo številne romarske skupine iz Slovenije in tujine, ki prihajajo občudovat našo bogato duhovno, kulturno in zgodovinsko dediščino," zadovoljno pove o obisku krajev, združenih v župnijah pod spečim menihom, ki povezujejo Gornji Grad, Bočno, Radmirje in Novo Štifto.
Poleg naštetih mu je zaupana tudi Župnija Radmirje, ki spada v občino Ljubno. Kako mu uspeva skrbeti za vse? "Predvsem z božjo pomočjo. Veseli me, ko vidim sadove skupnega dela, sodelovanja in povezanosti. Ob tem se zavedam, da brez dobrih sodelavcev ne bi šlo. Ni vedno lahko najti takih, ki bi bili pripravljeni svoj čas, znanje in sposobnosti podariti skupnosti. Zato sem še toliko bolj hvaležen vsem, ki znajo stopiti skupaj, sodelovati in iskati skupno dobro. Takšni ljudje so velika opora in blagoslov,« hvaležno razmišlja. Njegovo življenjsko vodilo, ki ga je ponotranjil že kot novomašnik, pravi: "Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka."
"Vera mi daje notranji mir in zaupanje, da nikoli nismo sami. Prav to zavedanje mi pomaga, da lahko z več poguma, vedrine in hvaležnosti sprejemam vse, kar življenje prinaša,« pove.
Ko angelski jezik postane angleški in druge prigode
Čeprav je pastoralno delo resno in odgovorno, pri njem ne manjka zabavnih pripetljajev. Veliko jih sogovornik doživi pri verouku. "Otroci imajo posebno sposobnost, da postavljajo vprašanja in iščejo odgovore na način, na katerega odrasli pogosto sploh ne pomislimo,« pove. Spomni se tudi poroke, na kateri je priča pri bogoslužju brala berilo in namesto "ko bi govoril angelske jezike" prebrala »ko bi govoril angleške jezike".
"Ob tem sem težko ostal resen," prizna. Ena zabavnejših prigod se je zgodila na koncertu Marka Vozlja in Mojstrov. "Povabili so me na oder, da bi z njimi zaigral in zapel pesem Čebelar. To je bilo presenečenje tako zame kot tudi za marsikoga med obiskovalci. Vsi smo se nasmejali in mislim, da je bilo to eno tistih srečanj, ki ostanejo v lepem spominu," pove.
Je tudi motorist
Ivan Hrastnik je tudi motorist. "Motor ni zgolj prevozno sredstvo, ampak priložnost za raziskovanje krajev, srečevanje ljudi in doživljanje lepote stvarstva," pojasni duhovnik, ki si bo še naprej prizadeval povezovati ljudi v "veliko družino, v kateri nihče ni odrinjen in v kateri vsak najde svoje mesto".
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
