Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Lavoslav se je rodil 12. novembra 1840 in umrl 19. februarja 1886. Med tem ko o kraju smrti ni dvoma, saj je v Adlešičih tudi pokopan in je tu še ohranjen njegov grob z železnim križem, pa je kraj rojstva zavit v tančico skrivnosti, saj so kot njegov rojstni kraj v različnih zapisih navedeni različni kraji na Dolenjskem: Šentrupert, Brinje, Podgorica.

Gimnazijo je v letih 1853 -1861 obiskoval v Novem mestu. Šolanje je nadaljeval v Ljubljanskem semenišču in po posvetitvi za duhovnika služboval kot kaplan v kočevskem Koprivniku (Nesseltal), v Šentlovrencu na Temenici, v Slavini na Notranjskem in v Št. Juriju pod Kumom. Leta 1877 je premeščen v Adlešiče in tam ostane župnik do smrti 1886.

Leopold Gorenjec se je že v semenišču družil s poznejšimi pisatelji in župniki: Ivanom Veselom-Vesninim, Francem Jaroslavom Štrukljem, Janezom Bilcem in Josipom Ogrincem (edini ne konča bogoslovja, pač pa odide na Dunaj študirat naravoslovje). Mladi semeniščniki so izdajali slovenski list »Lipa«, v katerem so se vadili pisateljevanja, in se učili slovanskih jezikov. Takrat je bil velik poudarek na učenju češčine. Lavoslav veliko piše in objavlja, a še več se posveča prevajanju, tako sčasoma povsem zanemari lastno ustvarjanje. Zelo navdušeno tudi nabira različno »narodno blago« - zapisuje ljudske pesmi, pripovedke, pravljice, vraže. Objavlja v vseh takratnih glasilih, ki izhajajo v slovenskem jeziku.

Leta 1863 objavi v Zgodnji Danici pesem Pogrebec. Prva od petih kitic gre tako:

Koplji, koplji mi lopata,

Groba temne odpri vrata,

Trudni, da k pokoju leže vanj!

Ure so življenja štete,

Starc, mladenič, malo dete

Zgrudi v grob se, ko ne misli nanj.

Največ prevaja iz češčine (Štulc, Chocholouška, Hálka), pa tudi iz poljskega (Czajkowski, Kraszewski, Grabowski, Korzeniowski, Jellowicki, Krasinski, ruskega (predvsem Gogolj in Turgenjev) in srbo-hrvaškega jezika (Pavlović, Bogošić). Med res številnimi prevodi je nujno omeniti vsaj Gogoljeve Mrtve duše in Tarasa Bulbo.

Pri pisateljevanju in prevajanju je uporabljal različne psevdonime: Podgoriški, Podgoričan, Deželanov, Gojsko.

Zadnje mesece pred smrtjo hudo bolnemu župniku Lavoslavu Gorenjcu – Podgoričanu (kot veliko umetnikov tistega čas tudi on umre zaradi vodenice) pride pomagat kaplan Ivan Feliks Šašelj, ki potem nadaljuje njegovo pisateljsko in duhovniško delo v Adlešičih skoraj 39 let.