Odpravljajo predsodke, da se s poškodbo hrbtenjače vse konča
Na Mestnem kopališču Slovenske Konjice so pripravili 22. mednarodni Dan brez vozička, ki ga organizirajo skupaj z dogodkom Voda vzame, voda vrne.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Plavalni klub Slovenske Konjice je tisti, ki vsako leta organizira ta tradicionalni dogodek. Tako so tudi letos pripravili dan, namenjen vodi, vključevanju, premagovanju ovir in prijetnim vodnim doživetjem za vse.
Dogodek, ki se je pred več kot dvema desetletjema začel kot srečanje potapljačev z invalidnostjo, je z leti prerasel v veliko srečanje ljudi, ki jim bazen, morje, plavanje in vodna doživetja niso vedno samoumevni.
Namenjen je invalidom, stanovalcem domov starejših, uporabnikom socialnovarstvenih zavodov, otrokom, upokojencem, potapljačem, spremljevalcem in vsem, ki verjamejo, da mora biti voda prostor sprejemanja, ne izključevanja.
Dogodka so se udeležili tudi gostje iz širše jadranske regije. V Slovenske Konjice so namreč prišli potapljači invalidi in njihovi asistenti iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije.
Številne različne aktivnosti za vse
Letošnji dogodek je bil še posebej pester. Obiskovalci so lahko videli in preizkusili različne oblike gibanja na vodi, v njej in pod njo, spoznali delo potapljačev reševalcev in različno potapljaško opremo ter se srečali z ljudmi, ki že leta razvijajo potapljanje za invalide.
Tradicionalni Dan brez vozička tako ostaja dan brez predsodkov, ovir in občutka, da je kdo drugačen. Vsaj za en dan so lahko vsi preprosto navadni kopalci.
Spoznali delo celjskih poklicnih gasilcev
Obiskovalci so spoznali delovanje potapljačev Poklicne gasilske enote Celje, ene najbolje usposobljenih enot za reševanje nad in pod vodo v Sloveniji. Predstavili so jim potapljanje in reševanje iz vode. Ob tem so obiskovalcem omogočili, da so vsaj za kratek trenutek tudi sami vstopili v svet gasilcev potapljačev.
Inštruktorica potapljanja na vdih
Med gostjami prireditve je bila tudi Karin Heuffel, ki je v mladih letih zbolela za multiplo sklerozo. Danes je mednarodna inštruktorica potapljanja na vdih, učiteljica plavanja in edina SSI-inštruktorica morskih deklic v Sloveniji. Ob tem je glede svojega potapljanja na vdih povedala:
»Začetki mojega potapljanja so povezani z bazenom v Novi Gorici, v kateri sem videla plakat za tečaj potapljanja na vdih. Ko se poskusila in videla, kako je, sem ugotovila, da mi ustreza. Vprašali so me, ali me zanima, da bi postala morska deklica. Bilo mi je všeč, šla sem na izobraževanje. Danes sem mednarodna inštruktorica za potapljanje na vdih in lahko nudim inštrukcije morskim deklicam. V Sloveniji sva dve certificirani morski deklici, imam tudi svojo šolo za morske deklice.«
Ljudi s poškodbo hrbtenjače uči potapljanja
Gonilna sila dogodka je vsa leta Branko Ravnak, predsednik Plavalnega kluba Slovenske Konjice. Že leta namreč ljudi s poškodbo hrbtenjače uči potapljanja.
Glavna nit dogodka so zgodbe ljudi, ki so si v različnih nesrečah poškodovali hrbtenjačo. Dogodku Dan brez vozička so zato pred devetnajstimi leti ravno na konjiškem bazenu dodali še akcijo Voda vzame, voda vrne. Z obema akcijama želijo podirati tabuje, da se s poškodbo hrbtenjače vse konča.
»Dogodek smo začeli z majhno skupino invalidov, ki so se učili potapljati. Danes so na konjiškem bazenu zbrani ljudje iz doma starostnikov in socialnovarstvenih zavodov. Danes so vsi kopalci. Bistvo tega dogodka je, da pridejo sem ljudje, ki so si v nesrečah zlomili vrat. K nam na bazen prihajajo ljudje, ki niso zaželeni v zdraviliščih, javnih kopališčih. Gasilci so naša glavna zanimivost, ker so najbolj usposobljeni v državi za potapljanje in reševanje iz vode.«
Vratno vretence si je zlomil pri skoku v Savinjo
Aleš Povše iz Šmartnega ob Paki si je pred več kot tremi desetletji zlomil vratno vretence kot štirinajstletni mladenič. Pristal je v invalidskem vozičku. A se že leta samostojno potaplja. Sam si pripelje opremo, sam se obleče in gre nato v vodo.
»Danes lahko rečem, da mi je voda več dala kot vzela. Brez potapljanja, ki sem se ga naučil po poškodbi hrbtenjače, verjetno ne bi nikoli videl toliko sveta, kot sem ga. Tako sem se potapljal že na Kubi, v Zvezdnem mestu, Finski, Estoniji, Egiptu, Jadranskem morju. Te prireditve se udeležujem vsako leto, ker je vedno nekaj novega. Že prej sem bil športno dejaven, še posebej dobro se počutim nad in pod vodo. V vodi čutiš svobodo, breztežnost in za nekaj časa pozabiš, da si na invalidskem vozičku.«
Prišli so tudi starostniki iz doma
Lavra Gorjup je fizioterapevtka, ki je na dogodek pripeljala petnajst stanovalcev Lambrechtovega doma starostnikov iz Slovenskih Konjic. »Na ta bazen pridemo v poletnih mesecih skoraj vsak teden, da se malo družimo, da naši stanovalci malce zaplavajo. Nekateri udeleženci lahko sami hodijo, nekateri so že na vozičkih, drugi uporabljajo hojico. Tisti, ki sami hodijo, gredo v veliki olimpijski bazen, drugi gredo v manjšega - otroškega.«
Enega od udeležencev smo zmotili med plavanjem v bazenu. Na sebi je imel oblečen poseben rešilni telovnik, ki ga je držal nad vodo. »Nikoli se nisem poškodoval. A imam zaradi obrabe hrustanca vse sklepe že umetne. Zato me brezrokavnik, v katerega sem oblečen, drži nad vodo,« nam je povedal Stane Nežič.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.