Brezposelnost: številke s Celjskega razkrivajo zanimivo sliko
Trg dela v celjski regiji ostaja stabilen, brezposelnost pa se še naprej zmanjšuje, izziv še naprej ostajajo dolgotrajno brezposelni.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Konec avgusta je bilo na našem območju 4.720 brezposelnih, kar je 6,2 odstotka manj kot lani. Od januarja do avgusta pa se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 3.956 oseb, kar je prav tako nekoliko manj kot v enakem času lani.
»Na našem območju še vedno veliko delodajalcev išče kadre. Od januarja do avgusta letos so zavodu sporočili 8.651 prostih delovnih mest,« pravi Mateja Cvelfar, vodja celjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje.
Najbolj iskani kadri so ...
Največ povpraševanj je za delavce v predelovalnih dejavnostih, v zdravstveni negi, na področju čiščenja, po voznikih težkih tovornjakov, skladiščnikih ter po kadrih v izobraževanju, gradbeništvu in sociali.
Med podatki, ki so pomembni za trg dela na našem območju, je tudi ta, da je med zaposlenimi 15,8 odstotka tujcev.
Cvelfarjeva dodaja, da takšna slika kaže, da so delovna mesta na voljo, vendar je težko najti ustrezne delavce.
Resne ovire!
Slika prav tako ni enoznačna, Cvelfarjeva pojasnjuje, da ne gre posploševati, češ, da je brezposelnih dovolj, da bi lahko poprijeli za delo.
Med brezposelnimi je namreč veliko takšnih, ki imajo eno ali več ovir, da bi lahko delali. Med ovirami so hude zdravstvene težave, prenizka izobrazba ali pa težave s prevozom.
»Nujna je previdnost pri razmišljanju, zakaj ti ljudje nimajo zaposlitve oziroma, da naj ne bi bili pripravljeni delati, kar pogosto slišimo, kajti pri nekaterih obstaja več resnih ovir in okoliščin hkrati, zaradi katerih ne morejo stopiti na trg dela,« dodaja Cvelfarjeva.
Dolgotrajna brezposelnost tako postaja pomemben izziv tako za zavod kot delodajalce, pa tudi za brezposelne same.
Konec avgusta je bilo med vsemi brezposelnimi v Sloveniji skoraj 40 odstotkov takšnih, ki imajo ovire, zaradi katerih so že dlje časa na zavodu za zaposlovanje. Med prejemniki socialne pomoči jih je bilo 72 odstotkov takšnih, ki imajo zelo resno oviro.
Zato je tudi pomembna individualna obravnava oseb.
»Prav tako sodelujemo tudi z ostalimi ustanovami, kot je center za socialno delo. Pomembne so tudi timske obravnave, vključitev v karierno svetovanje, izobraževanje, javna dela in ostale programe, ki jih ponujamo na zavodu,« pojasnjuje Cvelfarjeva.
Od januarja letos do avgusta je bilo v takšne programe vključenih 1.395 oseb.
Delo z delodajalci
Ob tem je ključno osveščanje in sodelovanje z delodajalci.
V okviru projekta Krepitev mreže pisarn za delodajalce, ki ga zavod izvaja s podporo Evropskega socialnega sklada plus, je na voljo več storitev.
Med vidnejšimi je denimo inkluzivno kreiranje delovnih mest, kjer zavod skupaj z delodajalci pogleda, kako je mogoče delovno mesto prilagoditi, naloge pa dodeliti tako, da jih lahko opravlja tudi oseba z ovirami.
»V praksi je to videti tako, da skupaj prepoznamo enostavnejše naloge, ki jih danes opravljajo pogosto preobremenjeni delavci, ter preverimo, ali bi jih lahko opravila na novo zaposlena oseba. Tako delodajalec ustvari novo delovno mesto, razbremeni obstoječe zaposlene in omogoči zaposlitev nekomu, ki bi sicer težko dobil priložnost,« dodaja Cvelfarjeva.
Zavod izvaja tudi tako imenovano zastopanje s pozaposlitveno podporo, kar pomeni, da nudi podporo pri uvajanju na novo zaposlenega, mentorju, in pri komunikaciji med delodajalcem in zaposlenim.
Posebna aplikacija
Poleg ostalih programov zavod omogoča tudi posebno aplikacijo za sporočanje prostih delovnih mest.
»Aplikacija omogoča izbiro kompetenc, pomoč pri izbiri naziva in kode poklica, kopiranje predhodno oddanih obrazcev, spremljanje statusa, v katerem se nahaja prosto delovno mesto in podobno,« dodajajo na zavodu za zaposlovanje.
Vse navedene storitve zavod delodajalcem ponuja brezplačno.
Zavod je opravil tudi posebno raziskavo, ki je lahko delodajalcem tudi usmeritev pri iskanju delavcev. Kaže namreč tudi značilnost, da se ljudje po zaposlitvi kaj hitro znova znajdejo med brezposelnimi, raziskava pa odkriva tudi, kaj so najpogostejši razlogi za to. Med drugim so to predvsem prenizke plače, slabi odnosi ali pa oddaljenost službe od doma.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
