Legendarna Tajči iskreno: Nekateri ljudje so mi povzročili globoko bolečino
Tajči je ob 56. rojstnem dnevu objavila fotografijo iz otroštva in čustveno razmišljanje o poti, ki jo je oblikovala.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tatjana Cameron, ki jo regija še vedno pozna kot Tajči, je 56. rojstni dan zaznamovala z objavo, ki je številne sledilce vrnila v čas njenih glasbenih začetkov. Namesto glamurozne fotografije je delila črno-beli spomin iz otroštva, na katerem kot deklica s kitkami samozavestno drži mikrofon in poje ob družinskem bendu. Že na tej fotografiji je mogoče prepoznati iskro, s katero je pozneje osvojila občinstvo po vsej nekdanji Jugoslaviji.
Ob fotografiji je objavila tudi sporočilo svoje mame, ki ji je zapisala, da je že zgodaj zjutraj začela pot proti življenju, svobodi in ljubezni, dvanajst ur pozneje pa prišla na svet in s te poti nikoli zares ni skrenila. Tajči je ob tem dodala osebno razmišljanje o življenju, v katerem se prepletajo hvaležnost, bolečina, umetnost, družina in pogum, da človek tudi po najtežjih obdobjih znova izbere svojo pot.
V objavi je zapisala: »Bila sem srečna, da sem se rodila na tej poti – v mamine ljubeče roke, v očetovo glasbo ter v vse boje, milosti, težave in čudeže, ki jih je prinesla.« Najbolj pa je odmeval njen zapis, da so jo ostrejši deli življenja včasih prisilili, da je za nekaj časa izginila. Prav ta stavek se naravno poveže z njeno življenjsko zgodbo, saj je bila Tajči nekoč ena največjih zvezd regije, nato pa se je na vrhuncu slave umaknila iz javnega življenja.
Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let je bila Tajči pravi pop fenomen. S pesmijo Dajmo ponoreti (Hajde da ludujemo) je leta 1990 zastopala Jugoslavijo na Evroviziji v Zagrebu, osvojila sedmo mesto in postala obraz generacije, ki si jo je zapomnila po energiji, nasmehu in mladostni samozavesti. Pesem je prerasla okvir festivala in ostala ena najbolj prepoznavnih uspešnic tistega časa.
A velika slava je imela svojo ceno. Tajči je pozneje večkrat govorila o tem, da jo je pritisk javnosti izčrpal. V začetku devetdesetih je zapustila Hrvaško in se preselila v Združene države Amerike, kjer je začela graditi novo življenje. Tam je študirala, nastopala, ustvarjala glasbo, pisala in sčasoma razvila povsem drugačno umetniško pot, v kateri je glasbo povezala z osebnim razvojem, duhovnostjo in pripovedovanjem življenjskih zgodb.
V Ameriki si je ustvarila tudi družino. Z možem Matthewom Cameronom je imela tri sinove, Danteja, Amadeusa in Blaisa, leta 2017 pa je po hudi bolezni izgubila moža. Tudi o tej izgubi je pozneje govorila z veliko iskrenostjo, brez patetike, a z občutkom, da se človek po najtežjih izkušnjah lahko ponovno sestavi.
Ob 56. rojstnem dnevu Tajči svojo življenjsko pot opisuje kot afirmiranje življenja, svobode in ljubezni. Hvaležnost zanjo ni le miren pogled nazaj, temveč sila, ki jo hkrati poniža in dvigne. Deklica s stare fotografije je, kot pravi sama, od nekdaj vedela, kam gre — le slutila ni, skozi kakšne preizkušnje jo bo vodila pot.
