Hči Davida Bowieja razkrila resnico, kot 14-letnico so jo ponoči odpeljali
Hči Davida Bowieja je prvič iskreno spregovorila o težkem najstništvu, prisilnem odhodu v prevzgojni tabor in bolečem dejstvu, da je zamudila očetove zadnje dni.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Hči legendarnega glasbenika Davida Bowieja, Alexandria »Lexi« Jones, je prvič javno spregovorila o bolečem obdobju svojega odraščanja in o tem, kako je zaradi težkih najstniških let zamudila zadnje dni z očetom pred njegovo smrtjo.
Danes mlada umetnica razkriva, da je bila pri 14 letih prisilno odpeljana od doma in nameščena v prevzgojni program za problematične najstnike, medtem ko se je njen oče v tajnosti boril z rakom jeter.
Noč, ki ji je spremenila življenje
Spominja se, kako sta neke noči na vrata potrkala dva neznana, visoka moška in ji naročila, naj gre z njima. Medtem ko je obupano jokala in se poskušala zadržati v hiši, sta jo odpeljala stran. »Imela sem občutek, kot da me je nekdo iztrgal iz lastnega življenja,« pravi Lexi, ko opisuje vožnjo v črnem SUV-ju. Ni vedela, kam jo peljejo, niti kdaj bo znova videla starše.
V taboru je preživela 91 dni. Spala je v šotorih, brez zasebnosti in z zelo omejenim stikom z zunanjim svetom. Veljala so stroga pravila, kazni pa naj bi bile pogoste. Po obdobju v naravi so jo poslali še v rezidenčni center za zdravljenje, nekakšen terapevtski internat, kjer je pod 24-urnim nadzorom preživela več kot leto dni.
»Vse je bilo strogo strukturirano, od odhoda na stranišče do spanja. V nekem trenutku sem imela občutek, kot da ne pripadam več sama sebi,« priznava.
Depresija, beg in tiha očetova bolezen
Lexi odkrito govori tudi o obdobju pred vključitvijo v programe. Po očetovi diagnozi leta 2014 se je začela boriti z depresijo, motnjo hranjenja ter posegala po alkoholu in drogah. »Medtem ko so se moji vrstniki zabavali, sem jaz sama pila in jemala droge, da bi pobegnila od resničnosti,« je povedala.
V tistem času se je njen oče, David Bowie, tiho boril z rakom. Javnost za njegovo bolezen ni vedela vse do njegove smrti januarja 2016.
Zamujeno slovo
Posebej boleča tema zanjo ostaja dejstvo, da v zadnjih dneh ni bila ob očetovi strani. Čeprav sta se dva dni pred njegovo smrtjo slišala po telefonu, jo občutek zamujenega slovesa še vedno spremlja. »Rekla sem mu, da ga imam rada, in on je rekel enako. Oba sva vedela, kaj to pomeni,« se spominja.
Priznava, da se z občutkom zamujenega časa še danes sooča. A obenem poudarja, da je dolga leta terapije in osebnega dela vložila v to, da danes stoji bolj stabilno in samozavestno. Posvetila se je umetnosti, ustvarjanju in gradnji lastne identitete, ne kot »hči slavnega očeta«, temveč kot samostojna oseba.
Njena izpoved razkriva bolj človeško plat življenja ob svetovni glasbeni legendi. Slava in uspeh ne pomenita, da so družinske zgodbe brez bolečin. In včasih je največji pogum prav to, da o teh bolečinah spregovoriš na glas.
PREBERITE TUDI:
