Ljudje, ki vedno igrajo žrtev, imajo pogosto te skupne lastnosti
Ko se vsak spor konča pri tem, kdo je komu storil krivico, je težko karkoli rešiti. Kako prepoznati ta vzorec in se odzvati, ne da bi zanikali občutke drugega?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Izraz 'igrati žrtev' pogosto uporabimo, ko se nam zdi, da nekdo v vsakem sporu vidi predvsem to, kar so drugi naredili njemu. Toda izraz lahko zavede: človek je lahko iskreno prizadet, tudi če težko vidi, kako je sam prispeval k prepiru. Več kot en sam odziv pove vzorec, ki se ponavlja v različnih odnosih. Ali v pogovoru kdaj pride na vrsto tudi vaša plat zgodbe? In ali se lahko po tem, ko oba povesta, kaj vaju je prizadelo, sploh pogovorita o tem, kaj naprej?
Raziskovalci so pri preučevanju tega, kako ljudje doživljajo krivice v odnosih, opisali štiri povezane vzorce: močno potrebo po priznanju krivice, prepričanje o lastni moralni premoči, manj posluha za občutke drugih in ponavljajoče se premlevanje zamer.
Težko gredo naprej, dokler drugi ne priznajo krivice
Želja, da bi nekdo priznal, da nas je prizadel, je razumljiva. Zaplete se, ko priznanje, da nas je nekaj zabolelo, ni dovolj: druga oseba mora sprejeti tudi našo razlago, zakaj se je to zgodilo. Če prijateljica odpove srečanje, lahko razumete, da je nekoga razočarala, ne da bi se strinjali, da mu je s tem namerno pokazala, da ji ni mar. Kadar se ta razlika v pogovoru izgubi, vsak poskus pojasnila zveni kot nov izgovor.
Pri sebi vidijo okoliščine, pri drugih značaj
Če nekdo sam pozabi vrniti klic, je imel naporen dan. Če klica ne vrnete vi, je to zanj lahko znak, da se na vas ne more zanesti. V takem pogovoru je težko govoriti o enem konkretnem dogodku, ker hitro postane dokaz za to, kdo je dober prijatelj, partner ali sodelavec. Koristneje je ostati pri tem, kar se je zgodilo: "Res te nisem poklicala, čeprav sem obljubila. Razumem, da te je to zmotilo. Ne strinjam pa se, da mi zato ni mar zate."
Za njihovo prizadetost je prostor, za vašo ga hitro zmanjka
Ko poveste, da vas je zabolel njihov ton, se pogovor vrne k temu, kaj ste naredili, da so tako spregovorili. Njihov odziv tako dobi razlago, vaš občutek pa ostane brez odgovora. En tak trenutek še ne pove veliko: ljudje v jezi težje poslušamo. Več pove to, ali se oseba pozneje, ko se oba umirita, lahko vrne k pogovoru in vas vpraša, kako ste dogodek doživeli vi.
V novem prepiru se hitro znajdejo stare zamere
Pogovor o tem, kdo bo ta teden prevzel več obveznosti, lahko hitro zdrsne v seznam vseh trenutkov, ko se je nekdo počutil zapostavljenega. Včasih se stara zamera vrača, ker je nikoli nista razrešila. Če pa se v vsakem novem sporu znajde ista zgodba, je težko priti do dogovora o tem, kar se dogaja danes. Takrat pomaga, če težavi ločite: "O tistem se še morava pogovoriti. Zdaj pa bi rada najprej uredila, kako si bova razdelila ta teden."
Sčasoma lahko ta vzorec spremeni tudi vaše vedenje. Ne poveste več, da vas je nekaj zmotilo, ker iz izkušenj veste, da boste na koncu vi tisti, ki boste mirili situacijo. Če partnerju na primer omenite, da vas je prizadela njegova pripomba, pogovor pa se konča tako, da ga tolažite, ker se počuti kot slab partner, vaša prvotna skrb ostane brez odgovora.
Dober znak, da se odnos lahko premakne naprej, je, da se zna drugi po prvem obrambnem odzivu vrniti k temu, kar ste povedali, in vas poslušati. Za spremembo ni treba, da se takoj strinjata o vsem. Pomembno je, da lahko tudi vi poveste, kaj vas boli, ne da bi nato morali poskrbeti še za občutke obeh.
Kako se odzvati, ne da bi prevzeli vso krivdo?
Najprej poimenujte tisto, kar lahko iskreno priznate: "Vidim, da te je prizadelo, ker ti nisem prej povedala." Če ste naredili napako, se zanjo opravičite čim bolj konkretno. Nato povejte še svojo plat ali predlagajte naslednji korak. Če se pogovor znova spremeni v očitke, lahko postavite mejo: "Pripravljena sem govoriti o tem, kaj se je zgodilo. Če se bova žalila, bom pogovor za zdaj končala."
Pri tem je pomembno, da ponavljajočega se opozarjanja na krivico ne zamenjamo za igranje žrtve. Če nekdo vedno znova odpira isto temo, je morda razlog v tem, da se škodljivo ravnanje nadaljuje. Preden človeka označite, si zato zastavite dve vprašanji: se je ravnanje, o katerem govori, res spremenilo? In ko govorita o sporu, imata oba možnost povedati, kaj sta doživela? Odgovora sta uporabnejša od etikete, saj pokažeta, kaj mora biti drugače, da bo pogovor sploh lahko kaj spremenil.
Preberite še:
Moda, lepota, odnosi, dobro počutje in ideje za potovanja dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.