Vloge, ki jih igramo v otroštvu, vplivajo tudi na ljubezenske odnose
Če se v ljubezenskih odnosih vedno znova znajdete v podobnih situacijah ali s podobnimi ljudmi, ki jih 'rešujete', morda na to vplivajo vloge, ki ste jih imeli v otroštvu.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Način, kako ste se naučili preživeti v družini, z leti namreč pogosto postane način, kako delujete tudi v odraslih odnosih. Ne gre za to, da bi vas otroštvo za vedno določilo, temveč da ste v zgodnjih letih razvili določene vedenjske vzorce, ki so vam takrat pomagali. V odraslosti pa lahko isti vzorci postanejo ovira za zdravo in enakovredno partnerstvo.
Med najpogostejšimi otroškimi vlogami so tako imenovani pridna punčka, rešiteljica in upornica. Čeprav se poimenovanja zdijo preprosta, za njimi stojijo zapleteni psihološki mehanizmi, ki vplivajo na izbiro partnerja, način reševanja konfliktov in občutek varnosti v odnosu.
Otroške vloge niso osebnost, ampak način preživetja
Ko govorimo o otroških vlogah, ne govorimo o značaju ali osebnosti. Gre za strategije, ki jih otrok razvije, da bi dobil ljubezen, sprejetost ali vsaj občutek varnosti.
Vsak otrok potrebuje občutek, da je viden, slišan in sprejet. Če tega ne dobi na naraven način, začne iskati druge poti. Nekateri ugotovijo, da bodo starši zadovoljni le, če bodo vedno ubogljivi. Drugi spoznajo, da morajo skrbeti za čustva odraslih. Tretji pa ugotovijo, da je upor edini način, da jih sploh kdo opazi.
Te vloge pogosto ostanejo z nami tudi desetletja pozneje, le da starše v odnosu zamenjamo s partnerjem.
Pridna punčka – ko je ljubezen pogojena z ustrežljivostjo
Vloga pridne punčke nastane v okolju, kjer otrok dobi največ pohvale takrat, ko je miren, ubogljiv, priden in ne povzroča težav. Tak otrok hitro razvije prepričanje, da mora biti popoln, če želi biti ljubljen. Kot odrasla oseba lahko zato težko izrazite svoje potrebe. Raje se prilagajate, sklepate kompromise in poskrbite, da so zadovoljni vsi okoli vas.
Na prvi pogled se zdi takšno vedenje zelo zaželeno, saj ste odgovorni, prijazni, zanesljivi in empatični. Toda v partnerskem odnosu ima takšna drža tudi svojo ceno.
Morda partnerju nikoli ne poveste, kaj vas moti, ker se bojite konflikta. Pogosto rečete "ni problema", čeprav v sebi čutite razočaranje. Morda prevzamete večino gospodinjskih obveznosti ali čustvenega bremena, ker se vam zdi, da je tako prav.
Sčasoma se začne kopičiti občutek, da dajete veliko več, kot prejemate, partner pa pogosto sploh ne opazi, da ste nezadovoljni, saj tega nikoli jasno ne izrazite.
Največji izziv ljudi, ki nosijo to vlogo, je spoznanje, da vas ljudje ne morejo razumeti, če jim ne poveste, kaj potrebujete.
Rešiteljica – ko postane pomoč način ljubezni
Rešitelji so pogosto odraščali v družinah, kjer so morali prezgodaj prevzeti odgovornost. Morda ste tolažili enega od staršev, skrbeli za mlajše sorojence ali poskušali preprečiti prepire doma. Otrok se tako nauči, da je njegova vrednost povezana s tem, koliko pomaga drugim.
V odraslih odnosih se to kaže kot močna potreba po reševanju partnerjevih težav. Privlačijo vas ljudje, ki so čustveno ranjeni, neodločni ali v življenjski stiski. Občutek imate, da jih lahko "popravite" ali jim pokažete boljšo pot.
Na začetku odnosa je to lahko videti zelo romantično, saj se partner počuti razumljenega, vi pa koristnega in pomembnega, a težava se pojavi, ko ta pomoč postane temelj odnosa. Če partner začne bolje skrbeti zase, lahko celo izgubite občutek, da vas potrebuje. Če pa se nikoli ne spremeni, se znajdete v kronični izčrpanosti in razočaranju. Takšni odnosi pogosto postanejo neuravnoteženi, saj navadno eden vedno daje, medtem ko drugi zgolj jemlje, resnična bližina pa ne temelji na tem, da nekoga rešujete, ampak da skupaj rasteta.
Upornica – ko svoboda postane obramba
Nekateri otroci odraščajo v zelo strogih ali čustveno nepredvidljivih družinah. Pravila so toga, kritike pogoste, otrok pa nima veliko prostora za izražanje svoje osebnosti. V takšnem okolju upor postane način ohranjanja lastne identitete.
Kot odrasli lahko težko prenašate občutek, da vas kdo omejuje. Hitro zaznate nadzor, tudi tam, kjer ga drugi ne vidijo. Če partner izrazi željo po več skupnega časa, lahko to razumete kot pritisk. Če vas vpraša, kdaj pridete domov, imate občutek, da vas nadzira. Takšni ljudje pogosto cenijo neodvisnost bolj kot karkoli drugega. Intimnost jih lahko hkrati privlači in plaši.
Ko odnos postane zelo resen, se lahko začnejo umikati, iskati več prostora ali celo nezavedno ustvarjati konflikte. Ne zato, ker partnerja ne bi ljubili, ampak zato, ker njihovi možgani bližino povezujejo z izgubo svobode.
Kako se otroške vloge pokažejo med prepiri
Najbolj izrazito se stare strategije pokažejo prav med konfliktom.
Pridna punčka pogosto utihne. Konflikt želi čim prej končati, tudi če to pomeni, da se odpove svojim željam.
Rešiteljica začne iskati rešitve še preden partner sploh izrazi svoja čustva. Namesto poslušanja prevzame odgovornost za razpoloženje drugega.
Upornica pa lahko postane obrambna, se umakne ali napade nazaj, ker prepir razume kot izgubo nadzora.
Če razumete, od kod prihajajo vaši odzivi, jih lažje opazite in postopoma spremenite. A ob tem je pomembno poudariti, da nobena od teh vlog ni sama po sebi negativna, težava nastane zgolj takrat, ko ena sama vloga postane edini način delovanja v odnosih. Zdrav partnerski odnos namreč zahteva prilagodljivost; včasih je pomembno postaviti mejo, drugič prositi za pomoč, tretjič sprejeti kompromis.
Kako prepoznate svojo prevladujočo vlogo (in kako jo spremeniti)
Preprost pokazatelj je vprašanje, kaj vas v odnosih najbolj obremenjuje, hkrato pa se je treba zavedati, da veliko ljudi ne nosi s seboj zgolj ene vloge. Te se pogosto prepletajo in spreminjajo, kar je odvisno tudi od situacije in odnosa.
Dobra novica je, da otroške vloge niso življenjska obsodba. Možgani se skozi vse življenje učijo novih načinov odzivanja.
Prvi korak je zavedanje. Ko prepoznate, da določena reakcija ni posledica sedanje situacije, ampak starega vzorca, dobite možnost izbire. Namesto da vedno ugajate, lahko prvič jasno izrazite svoje potrebe. Namesto da rešujete partnerjeve težave, mu dovolite, da jih rešuje sam. Namesto da ob vsakem občutku bližine pobegnete, lahko preverite, ali ste res ogroženi ali zgolj podoživljate stare občutke.
Takšne spremembe niso hitre, vendar so mogoče. Z vsakim novim odnosom, iskrenim pogovorom in zavestno odločitvijo ustvarjate drugačno izkušnjo od tiste, ki ste jo poznali kot otrok.
Ljubezen ni ponavljanje otroštva
Veliko ljudi nezavedno išče partnerja, ki bo zapolnil praznine iz otroštva. Upajo, da bodo končno dobili potrditev, varnost ali sprejetost, ki je nekoč manjkala. Toda zdrav odnos ni prostor, kjer popravljate preteklost. Je prostor, kjer skupaj gradite nekaj novega.
Ko razumete svoje otroške vloge, partnerjevih odzivov ne doživljate več zgolj skozi prizmo starih ran. Lažje prepoznate, kdaj vas vodi strah in kdaj dejanska situacija. Prav v tem se skriva največja moč osebnostne rasti – ne v tem, da popolnoma izbrišete preteklost, ampak da ji ne dovolite več, da bi vodila vaše sedanje odločitve.
Najbolj zreli odnosi niso tisti, v katerih ni konfliktov ali negotovosti. So odnosi, v katerih si oba dovolita biti pristna, ranljiva in nepopolna. Ko vam ni več treba biti vedno pridni, vedno močni ali vedno uporni, lahko prvič zares doživite odnos, ki temelji na enakovrednosti, zaupanju in medsebojnem spoštovanju.
PREBERITE ŠE:
Moda, lepota, odnosi, dobro počutje in ideje za potovanja dostavljene neposredno v vaš e-nabiralnik.
