Manj zaviranja in manj kolon: skrivno orožje samovozečih avtomobilov
Prometni zastoj se lahko začne z enim samim zaviranjem, umetna inteligenca pa bi lahko ta domino učinek ustavila. Poskusi v ZDA kažejo, da lahko že majhno število pametnih avtomobilov vpliva na celotno kolono.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vozimo po avtocesti, pred nami ni nesreče, delovišča ali zožitve, pa vendar se avtomobili nenadoma začnejo upočasnjevati. Nekaj minut pozneje se premikamo s hitrostjo 20 ali 30 kilometrov na uro, nato pa se promet čez čas spet sprosti. Ko pridemo do mesta, kjer se je vse skupaj začelo, tam pogosto ni več ničesar.
Takšen pojav je znan kot »fantomski zastoj«, ko lahko že majhna sprememba hitrosti oziroma zaviranje enega vozila sproži verižni odziv. Voznik za njim zavira nekoliko močneje, naslednji še nekoliko bolj in tako naprej. Nastane prometni val, ki potuje nazaj po koloni, čeprav je prvi vzrok že zdavnaj izginil.
Če je avtomobilov več, se težava še stopnjuje. Vozniki zmanjšujejo varnostno razdaljo, nato morajo ob vsakem zaviranju še močneje pritisniti na zavoro. Tako nastane tako imenovani učinek harmonike in ko promet preseže zmogljivost določenega odseka, se oblikuje kolona, zadnje vozilo pa je lahko že nekaj kilometrov oddaljeno od mesta dogodka.
Kaj znajo pametni avtomobili
Prav pri tem bi lahko imeli samovozeči avtomobili zanimivo vlogo. Človek se na spremembo hitrosti odzove z zamikom. Avtomobil s tipali, kamerami in algoritmom pa lahko spremlja hitrost vozila pred seboj ter zelo natančno prilagaja pospeševanje in zaviranje.
Sistem lahko promet pred seboj spremlja bolj tekoče in poskuša ohranjati čim bolj enakomerno hitrost. Če več avtomobilov počne isto, se lahko zmanjšajo nihanja v prometnem toku.
To ne pomeni, da bi samovozeči avtomobili čudežno odpravili vse zastoje. Če je na avtocesti nesreča, zaprta dva pasova ali je vozil preprosto preveč, avtomatizacija ne more ustvariti dodatnega prostora. Lahko pa vpliva na tisti del zastojev, ki nastanejo zaradi nestabilnega obnašanja voznikov.
Poskus, ko je en avtomobil spremenil kolono
Da to ni zgolj teorija, so raziskovalci pokazali že pred leti. Ekipa z Univerze Illinois je v Arizoni izvedla poskus, v katerem je en avtomatiziran avtomobil vozil skupaj z več kot 20 avtomobili, ki so jih upravljali ljudje.
Raziskovalci so ugotovili, da človeški vozniki tudi brez očitnega razloga ustvarjajo ustavljajoče se in pospešujoče valove. Ko je avtomatizirani avtomobil s prilagajanjem hitrosti prevzel vlogo blažilec, se je prometni tok umiril. Raziskovalci so poročali tudi o zmanjšanju skupne porabe goriva do 40 odstotkov v primerjavi z običajnim prometnim vzorcem v poskusu.
To je pomembno predvsem zato, ker je bil samovozeči avtomobil samo eden, če pa jih je več, lahko še hitreje odpravijo fantomske zastoje. Kajti tis so opremljeni s sistemi, ki ne skrbijo le za en avtomobil ampak upoštevajo tudi posledice svojega pospeševanja in zaviranja za vozila za njim.
Tesla FSD ni povsem samovozno vozilo
Teslin sistem FSD ni popolnoma samovozna tehnologija ampak je le pripomoček in razbremeni voznika, ki pa mora ves čas spremljati promet in biti pripravljen prevzeti nadzor.
Sistem lahko med drugim menja vozni pas, sledi navigacijski poti, zavira, pospešuje in se prilagaja prometu, vendar odgovornost ostaja na vozniku. To je že preskusilo kar nekaj Slovencev in eden od njih je povedal, da je sistem deluje zelo učinkovito, v mestnem prometu se njegov sistem delovanja ne ločuje od drugih vozil, da pa je zanimivo, kako zelo nadzoruje tudi voznika. Če ta začne gledati stran in ni povsem skoncentriran na vožnjo, ga sistem takoj opozori ali pa se lahko celo povsem izklopi in vožnjo prepusti spet samo vozniku.
Ali kot je dejal Andrej Brglez, poznavalec sodobnih prometnih razmer, bo v prihodnje človek še vedno ostal šibek člen in da bo zanimivo opazovati, koliko časa bo lahko sicer manj obremenjen voznik res lahko ostal povsem osredotočen na vožnjo in s en bo začel »dolgočasiti za volanom«.
Ne le vožnja, pomembna je usklajenost
Kot omenjeno pa je velik potencial teh sodobnih tehnologij v povezovanju in izmenjavi podatkov med vozili.
Avtomobil, ki ve, da se je nekaj sto metrov pred njim promet upočasnil, lahko začne zmanjševati hitrost prej in bolj nežno. Če enako storijo tudi avtomobili za njim, se lahko namesto ostrega zaviranja oblikuje zgolj manjša sprememba hitrosti.
Novejše raziskave proučujejo tudi možnost, da bi takšni sistemi stabilizirali prometni tok v mešanem okolju, kjer bi bili avtomatizirani in običajni avtomobili hkrati na cesti.
Zastojev še vedno ne bo konec
Samovozeča tehnologija pa ne bo čarobna rešitev za prometne kolone. Če je avtocesta preobremenjena, bo preveč vozil še vedno pomenilo premalo prostora. Če se zgodi nesreča, lahko zaprt pas promet ustavi ne glede na to, kdo sedi za volanom.
Njena največja prednost bi lahko bila pri »nevidnem« delu zastojev – pri nenehnem pospeševanju, zaviranju, menjavanju varnostnih razdalj in nastajanju prometnih valov. Prav tam je človeška reakcija lahko nepredvidljiva, avtomatizirani sistem pa lahko ravna bolj enakomerno.
Morda bo zato prihodnost avtocest videti precej drugače, kot si jo predstavljamo danes. Ne nujno kot cesta, na kateri avtomobili vozijo sami in ljudje med vožnjo gledajo filme, temveč kot cesta, na kateri se vozila med seboj neprestano »pogovarjajo« in skupaj skrbijo, da zaradi enega samega pritiska na zavoro nekaj deset avtomobilov ne nastane večkilometrska kolona.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
