Gospodarstvo odpira vrata tujcem, v šolskem sistemu pa trpijo vsi
Upad števila rojstev, starajoče se prebivalstvo, vse manj delovno aktivnega prebivalstva, na drugi strani pa potrebe delodajalcev, ki na slovenskem trgu delovne sile čedalje težje najdejo delavce. Gospodarstveniki rešitev vidijo v kadrih iz tujine, kar pa posledično odpira izzive na drugih področjih, tudi v šolstvu. Smo pripravljeni na večji priliv otrok iz tujih držav v slovenski izobraževalni sistem in na njihovo integracijo? Po izkušnjah šol zagotovo ne, pa tudi ideje, kako naj učenci usvojijo vsaj temeljne prvine slovenskega jezika, so različne. V dani situaciji so tako prikrajšani vsi – otroci tujci, slovenski učenci in tudi učitelji.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V desetih letih se je delež otrok tujcev, vključenih v osnovnošolski izobraževalni sistem, več kot potrojil. V Slovenski Bistrici delež otrok tujcev že krepko presega 10 %, tudi na ptujski šoli OŠ Mladika se ta delež povečuje. A medtem ko na Bistriškem prevladujejo učenci s Kosovega, je na Mladiki paleta državljanstev bolj pisana, osrednji izziv pa enak – to je jezik. Namreč za otroke (enako za zakonske partnerje tujca, ki uveljavlja pravico po združitvi družine) ne velja pogoj znanja slovenskega jezika, kar pomeni, da so otroci vključeni v šolski ali vrtčevski sistem, ne da bi znali besedo slovensko. Stiska za otroka, ki se znajde v neznanem in njemu nerazumljivem okolju, stiska za pedagoške delavce. Šolniki, tako pravi ravnatelj OŠ Mladike Bogomir Širovnik, si želijo, da se vključevanje tujcev uredi na sistemski ravni z uvedbo t. i. jezikovne pripravljalnice.
Žagar:»Znanje jezika je nuja, za socialne prejemnike obvezna javna dela«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
