Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 7 min.

Slovensko na mizi – od zajtrka do jedilnika za ves teden


Zoran Triglav
16. 11. 2026, 15.59
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Tradicionalni slovenski zajtrk bo letos potekal v petek, 20. novembra, in bo zaznamoval že 15. obletnico projekta. Dijaki BIC Ljubljana pripravili jedilnik za ves teden.

teden-slovenske-hrane, slovenski-zajtrk
Sandi Fišer
Predstavniki kmetijsko-živilskih organizacij, z leve: Borut Florjančič, dr. Tatjana Zagorc, dr. Jože Podgoršek, Boštjan Noč

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Tradicionalni slovenski zajtrk od 16. do 22. novembra spremlja tretji Teden slovenske hrane. Njegovo osrednje sporočilo je letos povabilo, naj slovenske sestavine in jedi vključujemo v vsakodnevne obroke doma oziroma v družinskem okolju. Pri tem nam bo v pomoč novost letošnjega projekta: tedenski jedilnik z izbranimi recepti, ki so ga pripravili dijaki Živilske in naravovarstvene šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.

Jedilnik so dijaki predstavili na dogodku, ki ga je kot partnerica projekta v petek, 13. novembra, gostila Zadružna zveza Slovenije. Z njim želijo pokazati, da je mogoče iz domačih sestavin pripraviti raznolike, okusne in sodobne obroke, primerne tudi za vsakdan. Ob predstavitvi so pripravili prigrizek iz sestavin tradicionalnega slovenskega zajtrka ter ob zaključku dogodka zbranim novinarjem in gostom v pokušino ponudili nekaj okusnih jedi, ki so jih predlagali v jedilniku in pripravili iz sestavin slovenskega porekla.

teden-slovenske-hrane, slovenski-zajtrk
Sandi Fišer
Dijakinji BIC s prigrizki slovenskega zajtrka in njun mentor Jaka Mihelčič

Tedenski jedilnik z izbranimi recepti je nastal pod mentorstvom Jaka Mihelčiča, med pripravo pa so dijaki povezali priporočila zdravega prehranjevanja, slovensko kulinarično tradicijo in potrebe sodobnega življenjskega sloga. K sodelovanju jih je povabila Zadružna zveza Slovenije, da bi v projekt vključila tudi mlade in spodbudila javnost k pogostejši uporabi domačih sestavin.

Slovenska hrana mora imeti zagotovljeno pot od kmetije do potrošnika

»Želeli smo, da mladi s konkretnim predlogom pokažejo, kako lahko domače sestavine in jedi iz slovenske tradicije vključujemo v vsakdan. Njihov jedilnik ni le zbirka receptov, ampak tudi svojevrsten poziv mladih mladim in družinam, naj domačo hrano vključijo v svoje vsakodnevne izbire in s tem soustvarjajo prehranske navade prihodnjih generacij. Hkrati je uporaben navdih za družine tudi za dni, ko nam primanjkuje časa in lahko številne obroke iz osnovnih sestavin pripravimo tudi vnaprej,« je povedal Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Zadruge imajo pomembno vlogo, da slovenska hrana pride do potrošnikov. Florjančič ob tem poudarja: »Slovenska hrana mora imeti zagotovljeno pot od kmetije do potrošnika. Pri tem imajo pomembno vlogo zadruge, saj povezujejo družinske kmetije, organizirajo odkup in skupno predelavo, omogočajo, da domači pridelki pridejo tudi do slovenske živilsko predelovalne industrije in trgovinskih polic, javnih zavodov ter gostinskih ponudnikov. Če želimo, da je slovenska hrana vsakodnevna izbira, mora biti za potrošnika tudi dostopna in prisotna na trgovinski polici ter na jedilnikih javnih zavodov, kjer se prehranjujejo naši otroci in mladina, naši starši in druge ranljive skupine«. Potrošniki lahko zadružno ponudbo spremljajo na zadruzno.si ter jo poiščejo v zadružnih trgovinah in v trgovskih verigah. Tako lahko s svojo izbiro neposredno podprejo domače pridelovalce in slovensko gospodarstvo.

teden-slovenske-hrane, slovenski-zajtrk
Sandi Fišer
Dijaki BIC so pripravili nekaj okusnih jedi iz sestavin slovenskega porekla, ki so jih predlagali v jedilniku.

Jedilnik za vsak dan, ne le za en teden

Pomen projekta so poudarili tudi predstavniki resornih ministrstev in partnerskih institucij, generalni sekretarji in drugi predstavniki sodelujočih resorjev. Skozi izjave in pogovore so izpostavili, da ima izbira hrane širše posledice: vpliva na zdravje in prehranske navade otrok, okolje in količino zavržene hrane, hkrati pa ohranja domačo pridelavo, prehransko kulturo in znanje, ki se prenaša med generacijami. Pomembno vlogo pri tem imajo lokalna in sezonska živila, dostopnost kakovostne hrane ter sodelovanje družin, šol in javnih ustanov pri oblikovanju boljših prehranskih navad.

Preberite še

Tedenski jedilnik in knjižica z izbranimi recepti, ki so ju pripravili dijaki Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, sta dobra pripomočka, da si v domačem krogu izberemo recept za skupni zajtrk, pripravimo domače kosilo ali skozi teden preizkusimo več predlaganih jedi. Posebno dragocena je prav priložnost, da se družina ob pripravi in uživanju obroka zbere za isto mizo. Otroci tako ne spoznavajo le okusov domače hrane, temveč tudi njen izvor, sezonskost in običaje priprave, ki se prenašajo iz roda v rod.

Slovensko na mizi se namreč ne začne in konča z enim zajtrkom, temveč z izbiro, ki jo lahko naredimo vsak dan, in z družino, ki jo pri skupni mizi prenaša tudi na prihodnje generacije.

Domača hrana za zdravje in dobre prehranske navade

V pogovoru partnerjev projekta TSZ s področij okolja, zdravja, šolstva, kulture in javnega naročanja so govorci osvetlili širši pomen izbire hrane: od vpliva izvora in sezonskosti živil ter zmanjševanja zavržkov na okolje do kakovostne prehrane otrok in mladostnikov, vloge šolske prehrane ter ohranjanja kulinarične dediščine in znanja, ki se prenaša med generacijami.

teden-slovenske-hrane, slovenski-zajtrk
Sandi Fišer
Partnerji projekta TSZ s področij okolja, zdravja, šolstva, kulture in javnega naročanja

Mag. Pia Vračko, v. d. direktorja direktorata za zdravje pri ministrstvu za zdravje, je poudarila: »Naša tradicionalna, lokalno pridelana hrana je prava zakladnica zdravja. Ko namesto predelanih živil izberemo domače kislo zelje, ajdo, ješprenj in različne hranljive kaše, telesu ponudimo najboljše. Tradicija pa nas uči tudi zmernosti in praznovanja; zdrava prehrana namreč ne pomeni odrekanja, temveč spoštovanje hrane.«

Mag. Branka Đukić z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa opozarja:»Podatki kažejo, da med šolskim tednom vsak dan zajtrkuje le približno tretjina mladostnikov. Redno zajtrkovanje je pomemben del urejenega prehranjevanja, zato ga je treba spodbujati že v otroštvu. Pri tem imajo pomembno vlogo tako družina kot šolsko okolje, predvsem pa zgled odraslih in dostopnost pestrih, kakovostnih živil.«.

Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2025 v Sloveniji nastalo skoraj 171.000 ton odpadne hrane, od tega približno 61.000 ton še užitne. Iztok Slatinšek, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, je poudaril: »Izbira lokalno pridelane in sezonske hrane je pomemben korak k odgovornejši rabi naravnih virov in zmanjševanju obremenjevanja okolja. Tradicionalni slovenski zajtrk nas opominja, da je za vsakim živilom delo ljudi in uporaba dragocenih naravnih virov. Krožno gospodarstvo se začne prav s spremembo odnosa do virov; tudi do hrane. Največ za okolje naredimo, če preprečimo, da bi hrana sploh postala odpadek, zato je pomembno, da ta odnos razvijamo že pri najmlajših.«

teden-slovenske-hrane, slovenski-zajtrk
Sandi Fišer
Dijakinje BIC z mentorjem Jako Mihelčičem

Na šolsko prehrano ne smemo gledati kot na strošek

Irena Simčič z Zavoda za šolstvo je izpostavila: »Slovenski sistem organizirane šolske prehrane je v evropskem merilu izjemen, ne le po obsegu, temveč po svoji vključujoči naravi. Da pa bomo to veliko naročniško moč še bolje usmerili v podporo slovenski hrani, je ključen skupen in celosten pristop, ki temelji na tesnem partnerskem sodelovanju vseh členov v verigi – od odločevalcev, ravnateljev in organizatorjev šolske prehrane do lokalnih pridelovalcev, zadrug in slovenske predelovalne industrije. Ob tem moramo na šolsko prehrano nehati gledati kot na strošek. Podatki Združenih narodov oziroma Svetovnega programa za hrano jasno kažejo, da gre za eno najdonosnejših javnih naložb: vsak evro, vložen v šolsko prehrano, se v družbi multiplicira in prinese od sedem- do celo petintridesetkratni povratek.«

Uršula Menih Dokl, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, je dejala: »Nesnovno dediščino lahko ohranjamo samo, če jo živimo. Imamo veliko običajev, vezanih na hrano in prehrano, ki jih je treba ohranjati.« Ob tem je izpostavila tudi pomembno vlogo, ki jo ima kultura pri približevanju kulturne dediščine prehrane otrokom skozi slikanice, gledališke predstave ipd.

Suzana Lara Krause, v.d. direktorja na direktoratu za hrano in ribištvo ministrstva za kmetijstvo, je poudarila, da danes ni več samoumevno poznavanje, od kod in kako na prodajne police pridejo surovine oziroma hrana: »Zato je treba vztrajno ozaveščati o pomembni vlogi proizvajalca. Poleg tega bo zakon o hrani pomemben temelj za še več lokalne hrane v javnih zavodih.«

Okrepimo pot slovenske hrane od kmetije do mize

Predstavniki kmetijsko-živilskih organizacij so poudarili, da je za večjo prisotnost slovenske hrane na naših mizah treba zagotoviti prihodnost domače pridelave, boljše povezovanje kmetov s trgom in večjo uporabo surovin slovenskega porekla v živilski industriji.

teden-slovenske-hrane, slovenski-zajtrk
Sandi Fišer
Slovensko na mizi - začnimo z zajtrkom!

Dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je pozval: »Skrbimo, da je Slovenija obdelana, da je Slovenija poseljena, kajti ravno kmečke družine na podeželju so tisto zagotovilo, da bomo to tudi v prihodnje ohranili. Slovenski kmetje ne potrebujejo zgolj podpor in pomoči, ampak predvsem pošteno ceno za svoje pridelke, takšno, ki jim bo omogočila preživetje. Več kot 55 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi je na gorskih in hribovskih območjih, kjer je živinoreja edina kmetijska panoga, ki lahko ohranja obdelanost in poseljenost podeželja.«

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, je izpostavila pomen močnih agroživilskih verig in vlogo kmetijskih in živilskih podjetij pri oskrbi potrošnikov. »Živilska industrija v Sloveniji se z novimi izdelki nenehno prilagaja trendom in zahtevam potrošnikov, ki poleg odličnega okusa zahtevajo tudi dodano prehransko vrednost. Razvijajo se izdelki, ki svoje prehranske prednosti izražajo s prehranskimi ali zdravstvenimi trditvami, ter izdelki, ki ponazarjajo postopne izboljšave in s tem postopno spreminjanje sestave. Mednje sodijo izdelki z manj sladkorja, soli ali maščob ter izdelki z več prehranskih vlaknin, vitaminov, mineralov ali drugih koristnih hranil.«

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, ki je bila tudi pobudnica projekta Tradicionalnega slovenskega zajtrka, pa je ob 15-letnici projekta opozoril, da je čas za naslednji korak. »Bodimo drzni in odločni,« ter s tem mislil tako na ukrepe kot spodbude države. Zavzel se je, da bi bila od leta 2027 v vseh javnih ustanovah, od parlamentarne menze naprej, vsaj v času Tedna slovenske hrane na jedilnikih zagotovljena slovenska hrana ter pozval k uvedbi naravoslovnega dneva na temo prehrane. Ob tem je pozval tudi k uvedbi okoljskih dajatev za dolge transportne poti hrane, ki bi upoštevale okoljske posledice nepotrebnega prevažanja živil na velike razdalje. Poleg tega je podal nekaj izjemno zanimivih predlogov za promocijo živil slovenskega izvora na prodajnih mestih trgovskih verig.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.