Zalivska kriza se je spremenila v sistemski operativni in stroškovni šok
Analiza Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) kaže, da ima zalivska kriza vse bolj negativne posledice za slovensko gospodarstvo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V GZS so analizo vpliva zalivske krize oziroma vojne v Iranu na dobavne verige, stroške in konkurenčnost slovenskega gospodarstva opravili na podlagi ankete, ki so jo izvedli med 56 srednje velikimi in velikimi podjetji iz ključnih gospodarskih panog. Glede na ugotovitve se geopolitično tveganje hitro preliva v dejanske operativne motnje, stroškovni šok in pritisk na konkurenčnost podjetij.
Rezultati namreč kažejo, da je v zadnjem mesecu dni zamude pri dobavah zaznalo okoli 50 odstotkov podjetij, pri čemer še četrtina podjetij poroča o delni ali celo popolni nedosegljivosti posameznih surovin in polizdelkov. Kot so poudarili pri GZS, zalivska kriza po oceni podjetij ni več »zgolj potencialno tveganje, temveč že konkretna omejitev poslovanja.« Ob tem je glavnina težav povezana z logistiko, zaradi česar se dvigajo cene in se slabša preskrbljenost.
Podjetja kot ključne razloge za motnje najpogosteje navajajo daljše dobavne roke iz Azije zaradi razmer v Hormuški ožini, omejitve tranzita prek Bližnjega vzhoda ter zaplete v ladijskih in letalskih povezavah.
Znatno povišanje stroškov
Po besedah glavnega ekonomista in vodje analitske službe GZS Bojana Ivanca »kar 86 odstotkov podjetij zaznava močan pritisk na cene energentov, 78 odstotkov na transportne storitve, več kot polovica pa tudi na petrokemične proizvode, kot so guma, plastika, umetna gnojila in drugi. Pri večini podjetij so bile podražitve s strani dobaviteljev že uresničene ali pa so napovedane, kar pomeni, da je cenovni šok že vgrajen v nabavne pogoje.«
Ivanc je opozoril še, da podjetja višjih stroškov večinoma ne morejo v celoti prenesti v prodajne cene, zato jih dve tretjini stroške prenašata le delno, predvsem zaradi hudih konkurenčnih pritiskov, pritiska kupcev ter dolgoročnih pogodb s fiksnimi cenami. Posledično se pritisk neposredno preliva v marže in finančno vzdržnost poslovanja podjetij.
Od države pričakujejo regulativno razbremenitev
Analiza je razkrila še, da se podjetja na razmere odzivajo z iskanjem alternativnih dobaviteljev, spremembami cenikov, zamiki investicij, povečevanjem zalog in prilagajanjem transportnih poti. »Skoraj polovica podjetij že odlaga ključne razvojne naložbe, kar ima lahko dolgoročnejše posledice za rast in produktivnost.«
V prihodnjih 6 do 12 mesecih podjetja kot največja tveganja izpostavljajo izgubo konkurenčnosti, nadaljnje stroškovne pritiske, možnost zastojev v proizvodnji ter likvidnostne izzive. Ob tem od države predvsem pričakujejo hitro regulativno razbremenitev, večjo predvidljivost poslovnega okolja in boljše informacije o razvoju razmer.
»Zalivska kriza se je iz abstraktnega geopolitičnega tveganja spremenila v sistemski operativni in stroškovni šok. Podjetja se soočajo z realnimi motnjami v dobavnih verigah, obenem pa z izrazitim pritiskom na marže, saj višjih vhodnih stroškov v razmerah močne konkurence ne morejo prenesti v cene. To neposredno ogroža konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Zato je še toliko bolj pomembno, da bi podjetja lahko razbremenili visokih bremen vsaj na domačem parketu, kjer ima država možnost ukrepanja,« je še poudaril Ivanc.
Nahtigal: Slovenija potrebuje vlado čim prej
Razmere je komentirala tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki je slovensko politiko pozvala k državotvornemu delovanju. Po njenih besedah je nujno, da »Slovenija čim prej dobi operativno, stabilno in razvojno vlado, ki bo pripravila celovit sveženj ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.«
Nahtigal je izpostavila še, da mora vlada že v prvem letu novega mandata skupaj z gospodarstvom pripraviti Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki bi vključevali celosten nabor ukrepov za izboljšanje slovenskega poslovnega okolja, pri čemer lahko po njeni oceni kot izhodišče služi 10-letni program gospodarstva Made in Slovenia 2035.
Protikrizni ukrepi
»Za energetsko intenzivna podjetja je ključno, da vlada čim prej začne izvajati že sprejeti zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju elektro intenzivnih podjetij in da zagotovi predvidena sredstva v višini 30 milijonov evrov letno. To bo tovrstnim podjetjem omogočilo nekoliko nižjo ceno električne energije,« je še poudarila generalna direktorica, ki je obenem kot pozitivno označila podaljšanje uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij TGP, kar upravičenim podjetjem omogoča povračila za posredne stroške emisij še nadaljnja tri leta.
»Vlada nam je tudi potrdila, da naj bi bilo do konca maja sprejeto podaljšanje znižane stopnje prispevkov za OVE in CO2 dajatev na goriva za energetsko intenzivna podjetja, kar bo tudi v prihodnje znižalo stroške poslovanja teh podjetij in s tem povečalo njihovo konkurenčnost,« je še dejala Nahtigal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
