Kakšno je stanje v slovenskem bančnem sistemu in kakšna so tveganja?
V Banki Slovenije so predstavili najnovejše poročilo o finančni stabilnosti, na katero trenutno v največji meri vplivajo geopolitični pretresi, zlasti vojna v Iranu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je ob predstavitvi poročila uvodoma predstavil sliko »makroekonomskega in finančnega stanja doma in po svetu.« Po besedah Dolenca je bilo marca zaznati upočasnitev svetovne gospodarske rasti, ki je predvsem posledica višjih cen energentov in povečane negotovosti, v prvi vrsti zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.
Tako pri nas kot drugod v evrskem območju je mogoče opaziti podobne trende, pri čemer napovedi Evropske centralne banke (ECB) kažejo, da bo letošnja gospodarska rast v evrskem območju nekoliko nižja, na drugi strani pa bo inflacija nekoliko višja.
Je pa Dolenc ob tem poudaril, da v Svetu ECB, torej najvišjem organu odločanja, ki je sestavljen iz predstavnikov izvršnega odbora ECB in guvernerjev nacionalnih centralnih bank držav evra, opažajo, da so trenutno »inflacijska pričakovanja še vedno pod nadzorom,« višje cene energentov pa imajo »za zdaj« le omejene posledice oziroma posredne učinke na gospodarstvo.
Negotovo dogajanje na Bližnjem vzhodu seveda pozorno spremljajo, da bodo lahko v naslednjih tednih natančneje ocenili učinke širše gospodarstvo in posledično oblikujejo trdnejša stališča glede prihodnjih potez na področju denarne politike.
Slovenija: Gospodarstvo raste, a je dinamika počasnejša
Kar zadeva Slovenijo, po podatkih, s katerimi razpolagajo v Banki Slovenije, gospodarstvo na začetku letošnjega leta še naprej raste, a je dinamika počasnejša, »saj se potrošnja umirja, industrijska proizvodnja pa je ostala šibka,« je poudaril Dolenc.
Inflacija se je aprila v primerjavi z marcem zvišala na 3,4 odstotka, kar po besedah guvernerja pomeni, da se vojna že delno odraža v inflacijskih pritiskih, saj so k dvigu inflacije v največji meri vplivale cene naftnih derivatov.
Dolenc je ob tem poudaril, da je mogoče pričakovati, da se bo vpliv vojne postopno in v večji meri odražal v višjih inflacijskih pričakovanjih potrošnikov, »širši učinki pa bi se lahko v gospodarstvu pokazali pozneje, saj se lahko tveganje višjih cen energentov in surovin na svetovnih trgih v prihodnjih mesecih postopno prenese v višje cene blaga in storitev.
Tveganje tako za Slovenijo kot za celotno evrsko območje izhaja »predvsem iz zunanjega okolja, tako je že kar nekaj časa.« Govora je seveda o čedalje večji negotovosti v mednarodnem okolju, v teh mesecih gre predvsem za vojno na Bližnjem vzhodu.
Tveganja
Dolenc je pojasnil še, da so v prikaz tveganj in odpornosti v poročilu o finančni stabilnosti tokrat prvič uvrstili tudi »makrofinančna tveganja za finančni sistem,« ki jih ocenjujejo za »povišana z neugodnimi obeti.«
Ob povišani oceni kibernetskega tveganja so obenem poslabšali obete za tveganja, ki izvirajo iz nepremičninskega trga, in kreditna tveganja, medtem ko za večino ostalih tveganj za slovenski sistem ohranjajo oznako »zmerno oziroma nizko in stabilno.«
Slovenski bančni sistem nadpovprečno dobičkonosen
V Banki Slovenije na drugi strani ugotavljajo, da slovenski finančni sistem deluje dobro ali vsaj »razmeroma dobro,« pri čemer izkazuje visoko kapitalsko odpornost, ki je » podprta z visokimi količniki solventnosti, pa tudi visokimi vrednostmi likvidnosti.«
Dolenc je ob tem poudaril, da je bil bančni sistem ob koncu leta 2025 »tudi nadpovprečno dobičkonosen.« V Banki Slovenije opažajo tudi trend krepitve rasti posojil nefinančnim družbam, ki se je začel v drugi polovici lanskega leta.
Ponudba stanovanjskih nepremičnin še naprej zaostaja za povpraševanjem
Več podrobnosti iz poročila, ki bi zanimale predvsem bančne sladokusce, je nato predstavila direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik. Izpostaviti velja, da v Sloveniji tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja iz nepremičninskega trga, ostaja zmerno. Ob nadaljnji rasti cen nepremičnin, povečevanju njihove precenjenosti in visoki rasti stanovanjskih posojil bi se tveganja lahko okrepila, je po poročanju STA opozorila Ahtik.
Kljub povečanemu obsegu prodaj ponudba stanovanjskih nepremičnin še naprej zaostaja za povpraševanjem, kar ob za zdaj ugodnih pogojih financiranja ohranja pritisk na rast cen. Slednji se lahko dodatno okrepi zaradi rasti cen goriv, surovin in gradbenega materiala, ki je posledica dogajanja v geopolitičnem okolju.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
