Vinko Kukman, arhiv Lokalno.si

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila 21. marec za mednarodni dan gozdov. Od letos je vsako leto ta dan namenjen osveščanju javnosti o pomembnosti gozdov in dreves za vse življenje na planetu Zemlja. Slovenija je sicer s 60-odstotno gozdnatostjo tretja najbolj gozdnata dežela v Evropi.

Gozdovi in gozdna krajina sta najbolj prepoznavna prostorska elementa Slovenije, hkrati pa pomenita veliko tržno priložnost in primerjalno prednost Slovenije. Večji delež gozda kot Slovenija imata v Evropi le Finska (77 odstotkov) in Švedska (75 odstotkov). Zelo malo gozda pa imajo Malta (le en odstotek), Irska (10 odstotkov) in Nizozemska (11 odstotkov).

Največje bogastvo naših gozdov - kakovosten les - je najpomembnejša obnovljiva surovina v državi, primerna tako za oskrbo predelovalne industrije kot tudi za energetske namene. Izhaja večinoma iz bukovih, bukovo-jelovih ali bukovo-hrastovih gozdov, ti predstavljajo skoraj tri četrtine vseh gozdov.

Vinko Kukman, arhiv Lokalno.si

Biotska pestrost slovenskih gozdov je rezultat pestrih naravnih danosti na stičišču treh velikih klimatskih sistemov: atlantskega, sredozemskega in celinskega.

Lesna zaloga in prirastek slovenskih gozdov naraščata že več kot 50 let. Letni posek kljub dolgoletni tradiciji sonaravnega gospodarjenja z gozdom in rabe lesa močno zaostaja za prirastkom, predvsem v zasebnih gozdovih, zato se gozdovi starajo, kakovost lesa pa se slabša, kažejo podatki državnih statistikov.

Hkrati z globalnim segrevanjem se spreminjajo življenjski prostori drevesnih vrst, bistveno hitreje pa se selijo tudi škodljivci. Slovenske gozdove tako poleg naravnih ujm (veter, žled, sneg) v zadnjih letih še bolj ogrožajo gozdnemu drevju škodljive žuželke, zlasti lubadar.

Dodana vrednost, ustvarjena z izkoriščanjem gozda, je v Sloveniji, pa tudi v drugih evropskih državah v primerjavi z drugimi dejavnostmi, nizka. Delež dodane vrednosti gozdarstva v bruto domačem proizvodu je od 2001 do 2009 večinoma predstavljal 0,3 odstotka.

Pomen gozda in lesa v zadnjem času močno narašča, saj je obdelava lesa energetsko nepotratna in prijazna do okolja. Za Slovenijo je les kot energent eden najpomembnejših obnovljivih virov energije, s katerim nadomeščamo fosilna goriva.