V Žitkovcih prva lopata za milijonski projekt: obeta se 150 zaposlitev
Med Dobrovnikom in Žitkovci so s prvo lopato začeli urejanje območja Green Gardens. Večdesetmilijonski projekt predvideva 15 hektarjev rastlinjakov in do 150 zaposlitev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V občini Dobrovnik so danes s simbolično prvo lopato zaznamovali začetek komunalnega urejanja območja Green Gardens, kjer bo v prihodnjih letih zrasla največja cona za pridelavo zelenjave v rastlinjakih v Sloveniji. Gre za ambiciozen večdesetmilijonski projekt, ki ga operativno vodi podjetnik in direktor podjetja Green Gardens Matej Bandelj.
Na približno 22 hektarjih zemljišč med Dobrovnikom in Žitkovci je predvidena vzpostavitev sodobne pridelovalne cone s približno 15 hektarji rastlinjakov, v katerih bodo ob uporabi naprednih tehnologij in obnovljivih virov energije skozi vse leto pridelovali zelenjavo, predvsem različne vrste solate. Po zadnjih napovedih je prva faza naložbe ocenjena na dobrih 74 milijonov evrov, celoten kompleks pa naj bi ob dokončanju zagotovil do 150 novih delovnih mest. Eden osrednjih ciljev projekta je tudi povečanje slovenske samooskrbe z zelenjavo in zmanjšanje odvisnosti od uvoza.
Danes so simbolično obeležili začetek komunalnega urejanja, ki po besedah predstavnikov projekta pomeni pomemben mejnik. "Gre za inovativno povezovanje najnaprednejših sistemov rasti zelenjave z okoljsko sprejemljivimi viri energije. To je specifika za srednjeevropski prostor, verjetno celo širše," je dejal Bandelj in ob tem poudaril tudi sodelovanje z evropskimi partnerji iz Nizozemske in Belgije, kot tudi z domačimi strokovnjaki.
"Vse, kar bomo delali, bomo seveda delali brez uporabe fosilnih goriv, brez bremenitve lokalnega vodovodnega omrežja in obremenjevanja okolja s pesticidi," je ob tem poudaril Bandelj, ki je izpostavil še ambiciozne cilje o samooskrbi. "Prva faza zajema tudi gradnjo prvega dela rastlinjakov, v kateri bomo pozidali približno četrtino cone. Samo v prvi fazi projekta bomo pokrili okoli 20 odstotkov potreb po solati v Sloveniji," je še povedal. Sicer v Slovenijo uvozimo okoli 60 odstotkov vse solate.
Nov obetajoč projekt v regiji je pozdravil tudi direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah, ki je poudaril, da je Green Gardens v bistvu pilotni projekt za celotno Slovenijo, še posebej kar se tiče uporabe geotermalne energije. "Takšni pridelavi smo v zadnjih letih dajali ogromno pozornosti," je dejal in dodal, da si želi še večjega dotoka kakovostnih delovnih mest v regijo, ravno takšnih, kot jih bo ponudil projekt Green Gardens. "Obenem bo to vzorčni projekt za to, kaj vse se da v Pomurju narediti."
Spomnil je na to, da pomurska regija zna ustvariti ugodne pogoje za investitorje vse od prvega dne do začetka projekta. "Verjamem, da je to začetek večjega števila takšnih rastlinjakov v našem prostoru, in da bomo še naprej znali izkoriščati naše naravne danosti.
"Ko smo prišli projekt predstavljat v Ljubljano, so nam povedali, da je za nekoga v prestolnici ta projekt prevelik," pa je pomembnost začetka del na tako obsežnem projektu orisal dobrovniški župan Marjan Kardinar. Dodal je, da se v Prekmurju ne zavedamo moči in volje, ki jo imamo, zaradi tega pa smo po njegovih besedah včasih premalo pogumni.
Za projekt Green Gardens Dobrovnik so investitorji iskali večje, ravno in ustrezno prostorsko opredeljeno stavbno zemljišče. Zaradi ugodnih geotermalnih pogojev so se osredotočili na Prekmurje, pri izbiri Žitkovcev pa sta bili pomembni tudi dobra geografska lega in pripravljenost občine za tovrsten razvoj. Občina Dobrovnik je pogoje za takšno investicijo začela ustvarjati že pred približno dvema desetletjema, ko je ustrezno uredila namembnost zemljišč za intenzivno pridelavo.
"Veseli me, da smo pri projektu Green Gardens Dobrovnik skupaj z investitorji našli pot od prvih pogovorov do začetka izvedbe. Gre za pomembno investicijo, ne le za našo občino, temveč za celotno Pomurje in Slovenijo. Še posebej pomembno pa je, da bomo s takšnimi projekti lahko več hrane pridelali doma," je sklenil Kardinar.
Bandelj je sicer za Vestnik.si povedal, da prodajo prvih pridelkov pričakujejo že v letu 2027, ob tem pa je zaupal, da bo solata baby leaf cenovno konkurenčna tudi uvoženim pridelkom. Visokotehnološka pridelava bo omogočila, da bo na enaki površini pridelano 20-krat več solate kot običajno. "Gre za zelo avtomatizirane sisteme rasti. Od semena do končnega pridelka bo solata rabila zgolj 25 dni rasti," je povedal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
